Slišati je bilo tudi vse več namigov, da bo Grčija, ki prihodnji mesec znova potrebuje osem milijard evrov, morala zapustiti evroobmočje, kar pa so danes v Atenah zanikali.

Grčiji bodo morali upniki, med njimi tudi Slovenija, ki je Atenam do zdaj posodila 207 milijonov evrov, tudi odpisati del dolga, ki znaša že 350 milijard evrov, je poročal TV Dnevnik.

V Grčiji sicer medtem spet potekajo protesti. Pred finančnim ministrstvom je zaradi napovedanih odpuščanj demonstriralo nekaj sto zaposlenih v javnem sektorju. Med njimi so bili zaposleni na javni televiziji in v ladjedelništvu.

V stavbi finančnega ministrstva pa so se spet zbrali predstavniki Svetovnega denarnega sklada, Evropske komisije in Evropske centralne banke, ki preverjajo, ali se grška vlada dovolj trudi za novi obrok pomoči, vreden osem milijard evrov. V začetku meseca so predstavniki Atene zapustili - po neuradnih vesteh zaradi hudih razhajanj z grškimi sogovorniki.

Iskanje rešitve
Voditelji Grčije, Francije in Nemčije skušajo poiskati rešitev, s katero bi lahko pomirili svetovne kapitalske trge. Na teh namreč zadnje dni zaradi vse večje možnosti, da bo morala Grčija razglasiti default (delno nesposobnost poravnavanja obveznosti), vlada velika negotovost.
Nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in grški premier Jorgos Papandreu so sicer na telekonferenci sklenili, da Grčija za zdaj ostaja del evroobmočja. In to čeprav ima grški izstop iz evrskega območja vse več privržencev tudi med visokimi predstavniki držav denarne unije.

Nemški minister za promet Peter Ramsauer je tako za nemški tednik Die Zeit, denimo, kljub drugačnim stališčem Merklove dejal, da bi države s skupno evropsko valuto lahko svojo pot nadaljevale brez Aten. "Ne bi bil konec sveta, če bi izločili Grčijo," je dejal.

Varčevalni ukrepi, med zadnjimi je uvedba davka na nepremičnine, ki naj bi grško državno blagajno napolnil za štiri milijarde evrov, ne dajejo želenih rezultatov. Nezaposlenost je že 17-odstotna, ob koncu leta se bo gospodarstvo skrčilo še za dobrih pet odstotkov, dolg države pa bo spet narasel.

"Evropski federalizem"
O dramatičnih posledicah morebitnega grškega bankrota so razpravljali tudi v Evropskem parlamentu.

RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Meta Dragolič je poročala, da je zaskrbljenost tam vedno večja, čeprav še vedno vsi zagotavljajo, da bodo storili vse, da bi Grčijo rešili. Toda kot že vse od začetka krize pa se mnenja o tem, kaj storiti, razlikujejo, kar je bilo razvidno tudi iz današnje razprave v EP-ju. Največ je bilo namreč prav zahtev po skupnem evropskem pristopu in proti predlogom posameznih, predvsem največjih članic, ki ponujajo tako imenovane hitre rešitve krize.

Vse države morajo uveljaviti dogovorjene ukrepe, Komisija je znova obljubila analizo možnosti za uvedbo sicer spornih evrskih obveznic. Med pozivanjem k tesnejšemu povezovanju med državami z evrom je predsednik Komisije Jose Manuel Barroso uporabil tudi sicer ne preveč priljubljeni izraz o evropskem federalizmu.