Državi zmanjkuje denarja, hkrati pa mora samo v maju IMF-u vrniti skoraj milijardo dolarjev. Ob bližanju roka je v ponedeljek vlada pozvala vse državne organe, od občin do skladov, namenjenih za prihodnje generacije, naj predajo svoje finančne rezerve centralni banki. Iz ukrepa so izvzeti zgolj pokojninski skladi in nekatera državna podjetja. Dekret grške vlade mora zdaj potrditi še parlament. V predlogu je zapisano, da "s tem dejanjem vlada upa, da bo za urgentne potrebe države v prihodnjih 15 dneh zbrala do tri milijarde evrov".

Kot poroča Reuters, ki se naslanja na neimenovanega visokega uradnika, finančni ministri EU-ja, ki se bodo v petek zbrali v Rigi, Grčiji ne bodo določili nobenega roka za sprejem ukrepov v zameno za pomoč, saj bi časovni roki lahko privedli do zaostritve v pogajanjih.

Evropski uradniki so pričakovali, da bo Grčija seznam reform predstavila na petkovem neformalnem srečanju ministrov, a zdaj kaže, da seznam še ni pripravljen in tudi do petka ne bo, prav tako pa ni veliko možnosti, da bi ga Atene pripravile do konca aprila.

Grški premier Aleksis Cipras naj bi se ob robu četrtkovega vrha Evropske unije o migrantih sešel z nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero naj bi razpravljala o grškem vprašanju financiranja, ki se čedalje bolj zapleta.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je med svojim obiskom na Dunaju Grčijo pozval, naj okrepi svoja prizadevanja, saj pogajanja ne napredujejo v smeri hitre rešitve. "Jasno je videti napredek v dejavnostih, jasno je vidna večja pripravljenost, toda še vedno smo precej daleč od tega, da bi bila na vidiku rešitev," je dejal neimenovani visoki uradnik.

Ključna težava naj ne bi bile ideološke razlike med Ciprasovo levousmerjeno vlado in evroobmočjem, temveč pomanjkanje informacij. "Na to ne gledam kot na ideološki boj. Vedeti moramo natančno, kaj od celotnega programa predstavlja 70 odstotkov, ki se zdijo Grčiji sprejemljivi oziroma kaj predstavlja 30 odstotkov, ki so zanjo nesprejemljivi. Ko bomo enkrat imeli jasno sliko o tem, se bomo lahko začeli pogovarjati," je trenutno stanje ocenil neimenovani vir.

Guverner Evropske centralne banke Mario Draghi je dal pretekli konec tedna sicer jasno vedeti, da mora Grčija narediti več. "Vsi želimo, da Grčiji uspe. Odgovor je v rokah grške vlade." Na vprašanje, ali bi lahko Grčija bankrotirala, je Draghi dejal, da o tem ne želi niti razmišljati. "Grški voditelji ves čas ponavljajo, da želijo spoštovati vse svoje obveznosti."

Februarja se je Grčija svojim kreditodajalcem zavezala, da bo do konca aprila sprejela vrsto reform, kar je predpogoj za pridobitev še preostale 7,2 milijarde evrov pomoči. Program obsežne finančne pomoči Grčiji naj bi se sicer končal 30. junija letos.

Kljub nekaterim drugačnim namigom je Grčija pred dvema tednoma pravočasno poplačala 460 milijonov evrov dolga do Mednarodnega denarnega sklada (IMF).