Nemški časnik Spiegel je v svoji spletni izdaji pisal, da bi lahko Grčija od Rusije za velike projekte, kot je načrtovani plinovod, po katerem naj bi Rusija dobavljala zemeljski plin v Evropo, dobila do pet milijard evrov predplačila. Grčija in Rusija naj bi po poročanju Spiegla, ki se sklicuje na vir z vrha grške vladajoče stranke Siriza, dogovor podpisali že v torek, o tem pa naj bi se grški premier Aleksis Cipras pogovarjal že med svojim obiskom Moskve v začetku meseca.

Interes za okrepitev gospodarskega sodelovanja med Rusijo in Grčijo je po srečanju s Ciprasom izrazil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je nakazal predvsem možnost vlaganja v večje infrastrukturne projekte v Grčiji. Poudaril je tudi morebitno sodelovanje Grčije pri gradnji novega plinovoda v Evropsko unijo preko Turčije, ki naj bi nadomestil odpovedani Južni tok, za kar je interes izkazal tudi Cipras.

Spiegel je zapisal, da naj bi v skladu z dogovorom Grčija od Rusije dobila predplačilo, ki bi temeljilo na pričakovanih prihodnjih dobičkih, povezanih s plinovodom. Grški minister za energijo je prejšnji teden povedal, da bi Atene nato Moskvi denar vrnile po letu 2019, ko naj bi plinovod začel delovati.

Rusija zagotavlja, da dogovora ni
Poročanje nemškega časnika pa je že zavrnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je dejal, da na mizi ni nobenega dogovora z Grčijo, in spomnil, da Cipras med obiskom v Moskvi ni zaprosil za finančno pomoč. "Seveda je bil govor o sodelovanju v energetiki. Dogovorili smo se, da se bodo pogovori na tem področju nadaljevali na strokovni ravni, vendar pa Rusija ni obljubila nobene finančne pomoči, ker nihče zanjo niti ni prosil," je še povedal Peskov.

Grčiji na pomoč tudi Kitajska?
Grčija pa naj bi si pomoč obetala tudi od Kitajske. Kot sta poročala grška tednika Agora in Karfi, ki se sklicujeta na vladne vire, naj bi Grčija dobila deset milijard evrov, ki naj bi jih Peking namenil kot predplačilo za uporabo največjega grškega pristanišča Pirej in za kitajski vstop v grške železnice.

Spiegel je ob tem zapisal še, da naj bi si Grčija s kitajskim in ruskim denarjem želela napolniti državno blagajno in si tako zagotoviti več manevrskega prostora v pogajanjih s tujimi posojilodajalci o izplačilu nadaljnjih sedem milijard evrov pomoči. Atene vseh medijskih navedb še niso komentirale.

Schäuble: Denar iz Rusije ne bo rešil grških finančnih problemov
Se je pa v Washingtonu, kjer poteka zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, oglasil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Dejal je, da so ga poročila o grškem dogovoru z Rusijo razveselila in da bi bil vesel, če bi se napovedi izkazale za resnične, a da to ne bo rešilo grških finančnih težav, povezanih z izvrševanjem obveznosti do evropskih partnerjev.

Grčija mora namreč v zameno za nadaljnjo finančno pomoč do konca meseca s članicami Evropske unije skleniti zavezujoč dogovor o paketu reform. Atene so nekaj predlogov že predstavile, a njihovi evropski partnerji s predstavljenim niso bili preveč zadovoljni, saj naj bi bili predlogi pomanjkljivi, zato naj bi začele Atene raziskovati tudi možnosti drugih virov financiranja.