Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel sta se pred vrhom EU-ja v Bruslju dogovorila o instrumentu morebitne finančne pomoči Grčiji, ki naj bi temeljil na evropskem okviru usklajenih dvostranskih posojil z možnostjo sodelovanje IMF-a.

Prav na dogovoru, ki sta ga sklenili Nemčija in Francija temelji tudi dogovor voditeljev držav evroobmočja. V dogovoru je jasno zapisano, da Grčija ni zaprosila za pomoč.

Ta mehanizem bo sprožen samo "v skrajni sili", po poročanju virov iz Bruslja pa naj bi bil sveženj pomoči vreden 23 milijard evrov.

Dogovor ni namenjen le izboljševanju položaja Grčije na finančnih trgih, ampak vsebuje tudi dolgoročno vizijo okrepitve gospodarskega in javnofinančnega upravljanja v območju evra, ki naj bi ga članice dosegle do konca leta.

Grški premier George Papandreu je zatrdil, da bodo svojo hišo spravili v red in tako v prihodnosti vzpostavili močno ter verodostojno gospodarstvo. Povedal je, da jim je s sprejetimi ukrepi že uspelo izrazito izboljšati javne finance. Po njegovih besedah gre bolj kot za preizkus Grčije za test evropske solidarnosti in priložnosti za krepitev evrskega območja.

Po nekajdnevnih ugibanjih glede posebnega srečanja držav članic evrskega območja je sestanek sledil ob robu evropskega vrha.

Vztrajanje pri pomoči IMF-a
Merklova je pred potjo na vrh v Bruselj v nemškem parlamentu povedala, da bo vztrajala pri tem, naj pri reševanju Grčije pomaga tudi IMF. Jasno je dejala, da bo razočarala tiste države, med njimi tudi Francijo, ki si prizadevajo za izključno evropsko pomoč Grčiji. Povedala je, da se zavzema za to, da IMF prevzame reševanje v sodelovanju z Evropsko unijo, ter se zavzela za strožje sankcije za države, ki bodo prelomile proračunske obljube.

"Nemška vlada si bo prizadevala za skupno pomoč IMF-a in evrske skupine, a še enkrat poudarjam, da je to naša zadnja rešitev," je povedala Merklova in ob tem dodala, da Grčija ni insolventna, da se zelo trudi zmanjšati svoj primanjkljaj in da je še vedno sposobna sodelovati na mednarodnih trgih. Kanclerka Merklova je povedala še, da bo skušala doseči spremembe evropskih pogodb, s katerimi bi lahko preprečili morebitne prihodnje krize.

Grčija neuradno glavna tema zasedanja
Grška kriza sicer ni na dnevnem redu zasedanja evropskih voditeljev, kjer naj bi razpravljali predvsem o novi gospodarski strategiji za prihodnje desetletje Evropa 2020 in o ponovnem zagonu mednarodnih podnebnih pogajanj, a naj bi Grčija kljub temu prevladovala v pogovorih na zasedanju.

Tudi predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je povedal, da se bodo zelo težko izognili Grčiji, ob tem pa je evropske voditelje pozval, naj z dogovorom glede Grčije pokažejo svojo zavezanost evru in evropskemu gospodarstvu. "Na kocki visi glavno načelo finančne stabilnosti evrske politike, to pa je, da je evro najpomembnejši evropski projekt," je še povedal Barroso.

Evro dosegel najnižjo vrednost v zadnjih mesecih
Merklova se je odzvala tudi na padec vrednosti evra, saj je evro v sredo v primerjavi z dolarjem dosegel najnižjo vrednost v zadnjih desetih mesecih, predvsem zaradi Portugalske, za katero se evropski voditelji bojijo, da bo sledila Grčiji. Tudi grški premier George Papandreu je ob prihodu v Bruselj evropske voditelje pozval, naj ukrepajo in stabilizirajo evro.