Grčija je že sprejela vrsto bolečih ukrepov za odpravljanje neravnovesij, tako zunanjetrgovinskega kot proračunskega. Med njimi je po Križaničevih besedah nedvomno najmočnejši dvig davka na dodano vrednost pri najvišji stopnji z 19 na 21 odstotkov. Foto: EPA
Grčija je že sprejela vrsto bolečih ukrepov za odpravljanje neravnovesij, tako zunanjetrgovinskega kot proračunskega. Med njimi je po Križaničevih besedah nedvomno najmočnejši dvig davka na dodano vrednost pri najvišji stopnji z 19 na 21 odstotkov. Foto: EPA


Primanjkljaj: 12,7 odstotka BDP-ja; štirikrat več kot dovoljuje EU
Dolg: 300 milijard evrov
Brezposelnost: 10 odstotkov
Inflacija: 2,8 odstotka
Finančni ministri o Grčiji

Finančni ministri 27-terice so v Bruslju po dolgih pogovorih oblikovali instrument za pomoč Grčiji pri premagovanju težav za financiranje njenega dolga, ob čemer v Uniji sicer ocenjujejo, da pomoč ne bo potrebna.

V nasprotnem primeru pa bo Slovenija Grčiji prispevala 0,48 odstotka kredita, je dejal slovenski mnister Franc Križanič, ki pa je poudaril, da bo instrument morebitne pomoči Grčiji vzpostavljen kot kredit, ne kot subvencija, in bo imel za 0,5 odstotka višjo ceno od tiste, po kateri bo država sredstva pridobila.

"Ta instrument bo odplačan, ko oziroma če bo nastopil, tako da bo z vidika javnih financ držav, ki bomo pomagale, celo prinesel nekaj dodatnih sredstev," je dejal Križanič. "Mi imamo po standardu Evropske centralne banke 0,48 odstotka deleža in po tem deležu se bomo vključili v pomoč, če bo treba, česar pa ne pričakujemo."

O navedbah nekaterih medijev, da bi Grčija potrebovala od 20 do 25 milijard evrov pomoči, pa je minister dejal, da so to le govorice in da trenutno ni v obtoku noben znesek.

O zamisli za vzpostavitev Evropskega denarnega sklada, ki bi po vzoru Mednarodnega denarnega sklada deloval za pomoč državam z evrom, pa je Križanič povedal, da "za zdaj ta ideja ne gre naprej, je pa v zraku".

Na ulicah grške prestolnice Atene se je znova zbralo približno 2.000 študentov in javnih uslužbencev, ki izražajo svoj bes zaradi ostrih protikriznih urepov v državi.

Grčija uradno ni zaprosila za pomoč
Že v ponedeljek je šef evroskupine, ki jo sestavlja 16 držav Unije, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, poudaril, da Grčija ni zaprosila za pomoč in da bodo končno odločitev o mehanizmu pomoči sprejeli voditelji Evropske unije - ali na srečanju prihodnji teden ali kdaj drugič. Na vprašanje, za katero možnost pomoči gre, pa je Juncker dejal, da ne gre za jamstva in dodal, da bodo "pri teh kolektivnih prizadevanjih sodelovale vse države z evrom".

Razgaljena država, razgaljena zvezdnica
V grških časopisih in na televizijah pa se je nedavno pojavil dogodek, ki je po zanimanju in odmevnosti celo presegel hude gospodarske težave države. Na prodajnih policah se je namreč znašel vroči pornofilm grško-britanske poppevke Julie Alexandratou in Grki so praznim denarnicam navkljub odhiteli v trgovine. V desetih dneh so prodali kar 240.000 omenjenih dvd-jev.



Primanjkljaj: 12,7 odstotka BDP-ja; štirikrat več kot dovoljuje EU
Dolg: 300 milijard evrov
Brezposelnost: 10 odstotkov
Inflacija: 2,8 odstotka
Finančni ministri o Grčiji