V Atenah naj bi se odločili za dvig davka na dodano vrednost z 19 na 21 odstotkov, dvig trošarin na cigarete in gorivo ter dodatno znižanje prihodkov javnih uslužbencev z ukinitvijo še nekaterih ugodnosti, med drugim naj bi za 30 odstotkov zmanjšali regres za letni dopust. Zvišali bodo tudi davke na luksuzne dobrine.

Grški premier George Papandreu je dejal: "Ukrepi so potrebni, če želimo, da bosta naša država in gospodarstvo preživela in da bo Grčija našla rešitev iz tega vrtinca špekulacij in klevetanj. Le s tem bo lahko na novo zadihala in se borila." Socialistična vlada želi v letu 2010 zmanjšati proračunski primanjkljaj z 12,7 odstotkov na 8,7 odstotka. Prav tako želi zmanjšati svoj 300 milijard evrov visok dolg.

Evropski komisar Jose Manuel Barroso je z grškimi ukrepi zadovoljen, saj potrjuje načrt grške vlade, da bo ta "sprejela ustrezne ukrepe, s katerimi bo zmanjšala primanjkljaj." Neizprosen ukrepe Grčije je pozdravila tudi Nemčija. Mednarodni monetarni sklad (IMF) pa je odločitev označil kot "zelo močan paket ukrepov".

Dan pred sejo valde je Papandreu nagovoril poslance svoje socialistične stranke in finančne razmere v državi, ki je skoraj pred bankrotom, primerjal z razmerami v vojni. Prebivalce je opozoril, da zaradi težav s proračunskim primanjkljajem državi grozi gospodarski kolaps, če ne bodo sprejeli novih strožjih ukrepov za brzdanje javnega dolga. Kako alarmantno stanje je v Grčiji, kažejo tudi premierjeva opozorila, da brez ukrepov država ne bo zmogla izplačevati plač in pokojnin.

Krčenje pravic delavcev
Velik zalogaj bo za socialistično vlado tudi poskus zmanjšanja dolga, ki znaša kar 300 milijard evrov. To naj bi storili tudi z izdajo državnih obveznic v vrednosti med tremi in petimi milijardami evrov, s čimer pa naj bi počakali, dokler ne bodo videli, kako se bodo finančni trgi odzvali na najnovejše ukrepe.

Grki le stežka sprejemajo vladne ukrepe in niso pripravljeni na zategovanje pasu zaradi krize, za katero pravijo, da je niso sami ustvarili in da zato tudi niso pripravljeni prevzeti bremena. Eden izmed najspornejših predlogov za sindikate je ukinitev regresa, za katerega menijo, da je zgodovinski dosežek.

Sindikat zaposlenih v javni upravi je že napovedal 24-urno stavko za 16. marec, ko se bo iztekel rok, ki so ga evropski finančni ministri postavili Grčiji, da pokaže napredek pri zmanjševanju proračunskega primanjkljaja. Gospodarski minister Louka Katseli je skušal sindikate pomiriti z obljubami, da bodo vladni ukrepi socialno pravični.

O finančnih težavah v svoji državi se bo v petek Papandreu v Berlinu pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki jo kritizirajo rojaki, saj ne zaupajo njenim zagotovilom, da Nemčija ne bo z denarjem svojih davkoplačevalcev reševala Grčije.