Vzrok za hitro odločitev o odobritvi pomoči je verjetno tudi dolgo zasedanje o enotnem bančnem nadzoru v evrskem območju, ki je v sredo trajalo kar 14 ur in se je zavleklo v zgodnje jutranje ure.
Odločitev finančnih ministrov je pozdravil grški premier Antonio Samaras: "Grčija je ponovno na nogah. Žrtve grškega naroda niso bile zaman." Samaras je ocenil, da je solidarnost v Evropi vendarle še živa in da je ideja izstopa Grčije iz evropske monetarne unije mrtva. "Današnji dan ni le nov dan za Grčijo, temveč dejansko nov dan za Evropo," je izpostavil.
Je pa predtem Grčija v negotovosti več mesecev čakala, da evroskupina prižge zeleno luč za nov obrok posojila v okviru že dogovorjene pomoči. Denar bo v obubožano Grčijo začel pritekati prihodnji teden.

Na izrednem zasedanju so ministri preučili izid operacije, na podlagi katere bo Grčija od zasebnih upnikov predčasno odkupila okoli polovico svojih dolgov oziroma 31,9 milijarde evrov za tretjino nominalne vrednosti. S tem bo svoj 340 milijard evrov vreden dolg oklestila za okoli 20 milijard evrov, kar predstavlja 11 odstotkov BDP-ja.

Operacija je sicer nekoliko dražja, kot so načrtovali mednarodni posojilodajalci, saj naj bi po prvotnem načrtu Grčija za odkup porabila deset milijard evrov, na koncu pa je morala privoliti v 11,3 milijarde evrov.

Dodatni ukrepi verjetno niso potrebni
Vodja evroskupine Jean-Claude Juncker je kljub temu dejal, da "niso absolutno prepričani, da potrebujejo dodatne ukrepe" za znižanje grškega dolga, če pa že, bi bila "privilegirana" možnost spremembe stopnje sofinanciranja pri črpanju iz evropskih strukturnih skladov.

Uspešnost operacije predčasnega odkupa dolga je Mednarodni denarni sklad (IMF) postavljal kot pogoj za sprostitev naslednje tranše. Juncker je povedal, da bo tudi IMF sprostil svoj del tranše.

Evroskupina je novembra sicer napovedala, da bo po odkupu dolga dodatno pomagala državi z drugimi novimi ukrepi za ukrotitev grške zadolženosti: z znižanjem obrestnih mer na dana posojila in s podaljšanjem njihove ročnosti, z znižanjem stroškov za plačila garancij na posojila EFSF-ja, z odlogom plačil obresti za posojila EFSF ter z odpovedjo delu dobička nacionalnih centralnih bank od grških obveznic.

Za zdaj še ni znano, ali so ministri te ukrepe danes tudi dokončno potrdili.

Ministri so razpravljali tudi o Cipru, ki je za pomoč zaprosil že pred poletjem, a se s trojko mednarodnih posojilodajalcev - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in IMF-jem - že mesece pogaja o pogojih v programu pomoči. Dokončne odločitve še ni, Juncker jo pričakuje kmalu, sprejeta naj bi bila januarja.