Od petka, ko sem sklical izredni vrh območja evra, so se zgodile pozitivne stvari, Grčija je predstavila prve resne predloge, ki pa terjajo temeljito oceno in nadaljnje delo, je pred začetkom vrha poudaril Tusk.

Tudi predsedujoči državam v evrom Jeroen Dijsselbloem je po kratkem popoldanskem srečanju finančnih ministrov držav z evrom dejal, da so zadnji grški predlogi pozitiven korak, proces iskanja končnega dogovora pa se bo nadaljeval konec tedna.

Evrska skupina je po njegovih besedah pozdravila nove grške predloge kot pozitiven korak v procesu, ni pa bilo časa za poglobljeno razčlembo, le za prvi vtis. Finančni ministri območja evra so institucije pozvali, naj v tesnem medsebojnem sodelovanju in z Atenami takoj nadaljujejo delo, pri čemer naj upoštevajo nove grške predloge.

Kot je dejal vodja evrske skupine, je splošno mnenje institucij, da so predlogi "pretežno celoviti", a zdaj je treba preučiti podrobnosti, pogledati, ali se fiskalno izidejo, zato je pozval k potrpežljivosti.

O Grčiji bodo zvečer v Bruslju razpravljali še voditelji držav z evrom.

Institucije in Grčija morajo sedaj opredeliti zelo natančne ukrepe, ki jih bodo morale grške oblasti uresničiti za naslednje finančne obroke; to je ključen del te vaje, je še izpostavil Nizozemec.

Dijsselbloem je komentiral tudi navedbe o dveh različicah grških predlogov. Ena je bila poslana sinoči, druga davi, med njima je nekaj manjših sprememb, a zdeli sta se mi precej podobni, je dejal. Če bo delo institucij in Grčije obrodilo sadove, se bo evrska skupina predvidoma še enkrat sestala ta teden pred rednim vrhom EU, da preuči njihov končni proizvod, je še povedal šef evrske skupine.

Finančni ministri so bili pred začetkom kriznega sestanka o Grčiji sicer zelo kritični do Aten, od današnjih pogovorov pa niso pričakovali veliko. "Danes pričakujem zelo malo," je dejal finski finančni minister Alexander Stubb in opozoril na veliko "zapravljenih letalskih milj" finančnih ministrov in voditeljev evrskih članic. Obenem je znova opozoril na vrstni red pri nadaljnjem "reševanju" grškega vprašanja: najprej morajo pozitivno oceno podati institucije posojilodajalcev, potem evrska delovna skupina, potem finančni ministri, nato voditelji evrskih članic.

Še bolj kritičen je bil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je dejal, da od Grkov niso prejeli bistvenih novih predlogov in da se od minulega četrtka ni nič spremenilo.

Program pomoči Grčiji in rok za plačilo mednarodnih posojil se izteče čez osem dni, tako da Atenam res teče voda v grlo. Na številnih sestankih, ki potekajo danes v Bruslju, skušajo najti rešitev za Grčijo in preprečiti njen bankrot.

Ob prihodu v Bruselj je bil do Aten kritičen tudi avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling, ki je Grkom očital neprofesionalnost in ocenil, da danes ni dovolj časa za dogovor o tehničnih podrobnostih.

Grki v nedeljo le poslali novo ponudbo
Po vrsti svaril pred bankrotom in morebitnim izstopom iz evrskega območja ter po več pozivih grški vladi, naj vendar predstavi resne in oprijemljive predloge reform v zameno za podaljšanje programa pomoči, je vlada v Atenah v nedeljo le poslala novo ponudbo. Grški premier Aleksis Cipras, ki je predlog po telefonu predstavil nemški kanclerki Angeli Merkel, francoskemu predsedniku Francoisu Hollandu in predsedniku Evropske komisije Jeanu-Claudu Junckerju, ga je označil kot vzajemno koristen dogovor oz. kot dokončno rešitev.

Ukrepe morajo sicer najprej oceniti Evropska centralna banka, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad, ki jim bo Cipras ločeno predstavil zadnji grški predlog. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v vabilu voditeljem zapisal, da na najvišji politični ravni ne gre pričakovati čudežnih rešitev, da je treba podlage pripraviti že pred tem. Slovenijo bosta zastopala finančni minister Dušan Mramor in premier Miro Cerar.

Grki naj bi privolili tudi v doslej sporno znižanje najvišjih pokojnin
Vsebina grškega predloga sicer ni znana, a grški mediji poročajo, da naj bi vlada v Atenah v predlogu privolila v doslej sporno znižanje najvišjih pokojnin, dvig DDV-ja za hotele in zmanjšanje obrambnih izdatkov. Če jim bo uspelo skleniti dogovor, naj bi Grčija dobila dostop do sedmih milijard preostalih posojil in skoraj 11 milijard za morebitne injekcije bankam. Grčija naj bi vztrajala tudi pri zagotovilih o lajšanju dolga, o čemer se drugi doslej še niso želeli pogovarjati.

Kot je še poročala Erika Štular, je Slovenija, ki je prevzela največji delež pomoči Grčiji glede na BDP, že večkrat poudarila, da bi v primeru lajšanja dolga terjala enakomernejšo delitev bremena med evrske članice.

Na izrednem zasedanju tudi ECB
Ker so Grki zaradi negotovosti v zadnjih dneh množično dvigovali svoje depozite, dvignili naj bi kar do šest milijard evrov gotovine, naj bi ECB na prošnjo grške centralne banke na današnjem izrednem sestanku znova odločal o večji nujni likvidnostni pomoči grškim bankam.