Kot je po koncu sestanka povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem, je dogovor še vedno mogoče doseči in podaljšati ta program, a na potezi je Grčija.

Evroskupina obžaluje pomanjkanje napredka in Grčiji posreduje odločno sporočilo, naj resno sodeluje v pogajanjih. Dogovora trenutno ni na vidiku, je še ocenil Dijsselbloem. Evrske partnerice od Grčije v prihodnjih dneh pričakujejo dodatne predloge v sklopu izjave evroskupine z 20. februarja. Dijsselbloem je ob tem znova poudaril, da mora biti dogovor verodostojen, tako za Grčijo kot za celotno območje evra.

Najbolj zaželen in osrednji scenarij je po besedah šefa evroskupine še vedno doseči dogovor, ki je še mogoč. A pripravljajo se tudi na druge scenarije, je dodal.

Tudi evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici poudarja, da je na potezi Grčija, ter državo poziva, naj se zresni in vrne k pogajanjem za razumni kompromis, saj bodo sicer posledice katastrofalne. Vsi smo si pripravljeni dan in noč prizadevati za ta dogovor, ki je še vedno mogoč, je še zatrdil Moscovici ter poudaril, da je v interesu vseh, da se ohranita integriteta in ireverzibilnost evra.

Varufakis predstavil radikalen predlog
Grški finančni minister Janis Varufakis je po sestanku, ki se je končal brez dogovora, posvaril, da je grška nesreča "nevarno blizu". Povedal sem, da smo nevarno blizu smo stanju duha, ki sprejema nesrečo, kolegom sem dejal, naj ne pristanejo na takšno razmišljanje, je povedal Varufakis med več kot enourno novinarsko konferenco, na kateri se je trlo novinarjev.

Po Varufakisovem prepričanju je še mogoče doseči dober dogovor, ki mora po njegovih besedah zagotoviti dve vrsti zaupanja, nujni za končanje grške drame: zaupanje grških partnerjev in zaupanje ljudi v Grčiji. Ob tem je še dejal, da je kolegom predstavil "radikalen in celovit"predlog, ki lahko, če bo sprejet, takoj in enkrat za vselej konča grško krizo.

Ta predlog po njegovih besedah vključuje samodejno zavoro za primanjkljaj in premestitev 27 milijard evrov grškega dolga iz Evropske centralne banke v evropski reševalni mehanizem ESM, torej iz ene institucije trojke v drugo.

IMF ne popušča
Podobno je sporočilo vodje Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde: "Čakamo." Čakajo na oprijemljive in verodostojne predloge, je poudarila. IMF posoja denar 188 držav ter je odgovorna do teh držav, tako najrevnejših kot najbogatejših, je še izpostavila Lagardova. Pri tem po njenih besedah deluje na podlagi štirih načel: vzdržnost dolga, uresničevanje ukrepov, financiranje programa in prožnost. Več je prožnosti, manj je denarja, vselej gre za načelo dati-vzeti, je dodala.

Lagardova tako od Grčije pričakuje, da bo prihodnje dni izkoristila za oprijemljive in verodostojne ukrepe, ter izpostavlja, da je tudi ekipa IMF na voljo dan in noč, a dialog je po njenih besedah mogoč le z odraslimi. Lagardova je Grčijo že pred tem posvarila, da pri obravnavi njene finančne obveznosti v vrednosti 1,6 milijarde evrov, ki jo mora izpolniti konec meseca, ne bo milosti."Nobenega obdobja milosti ne bo ... Nobenega odloga za mesec ali dva," je dejala Lagardova.
Vodja IMF-a je tudi poudarila, da upniki od Grčije ne pričakujejo rezanja nizkih pokojnin, ampak vzdržen program financiranja pokojnin.

Izredni vrh
Evroskupina se je pripravljena ponovno sestati kadar koli, je po Twitterju sporočil podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog. Predsednik Evropskega sveta in vrha območja evra Donald Tusk pa je med novinarsko konferenco po koncu evroskupine v Luksemburgu za ponedeljek sklical izredni vrh območja evra.

Grški finančni minister Janis Varufakis je sicer ob prihodu na sestanek evroskupine citiral besede predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, da je za uspeh evra kjer koli treba zagotoviti njegov uspeh povsod. To po besedah grškega ministra še kako drži. In v tem duhu je predstavil ideje grške vlade z namenom nadomestiti "drago nesoglasje z učinkovitim konsenzom". In kljub temu, da do dogovora ponovno ni prišlo, grški minister ostaja optimist.
Kljub temu, da časa ni več veliko, je po Varufakisovem mnenju tega vseeno, da sklenejo "vzajemno koristno" rešitev. Ob tem je poudaril, da je tisto, kar grško gospodarstvo potrebuje, korenite reforme, kar pa so na srečanju tudi predstavili.

Ugibanja o kriznih scenarijih
Posojilodajalci so si enotni, da je zdaj na potezi Grčija, od države pa pričakujejo razumnost. Ker časa za dogovor o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč državi, če se želi izogniti bankrotu, ni več, pogajanja pa so zastala, se stopnjujejo ugibanja o kriznih scenarijih.

Grčija je zavrnila nadzor kapitalskih tokov za ustavitev odtoka denarja, ki zaradi negotovosti dere iz bank. Govorec grške vlade Gabriel Sakelaridis je dejal, da uvedba nadzora kapitalskih tokov ne pride v poštev in da so denarne vloge varne.

Medtem ko grški politiki mirijo ljudi, da so njihov denar, pokojnine in plače varne, podatki grške centralne banke kažejo, da so Grki z bančnih računov v prvih petih mesecih tega leta dvignili okoli 30 milijard evrov.

Mramor: Možnosti za dogovor majne
Možnosti za dogovor Grčije in posojilodajalcev do konca tega meseca so majhne, je ocenil tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor. Najboljši izid tako za Grčijo kot za celotno Evropsko unijo in širše bi bil seveda smiseln dogovor, je poudaril. Mramorjevo sporočilo Grčiji je sicer enako kot vselej od februarja naprej: pripravljeni smo na določene kompromise v tem programu in za podaljšanje programa, a Grčija mora skozi proces strukturnih sprememb, kot so šle vse države, tudi Slovenija, v obdobju krize.

A Mramor od današnjega sestanka že od začetka ni pričakoval veliko: "Moja pričakovanja so razmeroma nizka ... Težko ocenjujem, kakšen napredek lahko dosežemo, ne pričakujem pa zelo veliko." Tudi možnosti za dogovor do konca meseca so po njegovi oceni majhne.

Če Grčija konec meseca ne bi poravnala finančnih obveznosti do IMF-a, bi to imelo po ministrovih besedah za Slovenijo posredne posledice - poslabšanje pogojev financiranja na svetovnih trgih, ker bi se obrestne mere zaradi večjih tveganj nadalje zviševale. "Ne pomeni pa to za Slovenijo, da bo izgubila sredstva iz posojila, ki ga je neposredno dala Grčiji, ker se ta začnejo odplačevati šele čez deset let," je pojasnil minister in dodal, da je v celoti finančne posledice za Slovenijo v tem primeru v tem trenutku težko oceniti.
Neplačilo obveznosti Grčije do IMF-a bi lahko imelo po njegovih besedah učinek tudi na Evropsko centralno banko in Evropsko investicijsko banko. Veliko posledic bi lahko bilo, ki pa jih je v tem trenutku nemogoče oceniti, saj ni jasno, kako bi obveznosti zapadale in kaj bi se dogajalo z Grčijo. Na ministrstvu za finance so v povezavi s tem vprašanjem še pojasnili, da neposredna izpostavljenost Slovenije iz bilateralnega posojila Grčiji znaša 263.684.711 evrov glavnice.

Merklova ostaja optimistična
Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem v bundestagu poudarila, da so še možnosti za dogovor, če bo politična volja na grški strani, in zatrdila, da želi Grčijo v območju evra. A za to mora Grčija po njenih besedah izvesti strukturne reforme, ki jih je obljubila svojim partnerjem. Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici pa je opozoril, da rešitev ni le mogoča, ampak nujna. "Nočem, da se ponovi Waterloo," je simbolično povezal dogajanje z zgodovinskim porazom Francije pred 200 leti.

Vse glasnejša so tudi svarila iz Grčije, evropskih prestolnic in tudi ZDA, da brez dogovora Grčiji grozi bankrot in morebiten izstop iz evrskega območja, z nepredvidljivimi posledicami za vse. A za zdaj rešitve ni videti.