Nemška vlada naj bi po poročanju nekaterih nemških medijev razpravljala o tem, kaj storiti, če Grčija bankrotira. Med možnostmi se omenja tudi odpis dolgov. Če bi nastopil ta scenarij in bi pri odpisu dolgov sledile tudi druge države, ki so Grčiji skušale pomagati s posojili, bi Slovenija ostala brez 1,55 milijarde evrov, kar predstavlja nekaj manj kot 2,5-kratnik denarja, ki naj bi ga slovenska država iztržila ob morebitni prodaji Telekoma Cinvenu, oz. približno 3,1 odstotka BDP-ja.

"Zelo težko pred Slovenci opravičujem črtanje grških dolgov, ko pa je polovica moje države manj razvita od Grčije," je na začetku junija tarnal slovenski predsednik vlade Miro Cerar. Toda grški bankrot ne bi bil nič nenavadnega, saj so številne države po vsem svetu v preteklosti razglasile nezmožnost odplačevanja svojih dolgov. Iz novejše zgodovine je najbolj znan primer Argentine, ki je ob prelomu tisočletja zašla v hudo gospodarsko depresijo.

S podobnimi težavami se Grčija ubada vse od leta 2009, ko je njen proračunski primanjkljaj znašal kar 15,7 odstotka. Javni dolg je naraščal proti 130 odstotkom BDP-ja, cena zadolževanja pa je bila nevzdržna. Zato se je tedaj razmišljalo o bankrotu Grčije, ki je glede državnih bankrotov rekorderka med evropskimi državami. Brskanje po zgodovini moderne Grčije razkrije, da je v 19. stoletju bankrotirala kar štirikrat, in sicer 1826, 1843, 1860 ter 1894, tik pred organizacijo prvih olimpijskih iger moderne dobe. V prejšnjem stoletju pa je bankrotirala v času velike gospodarske krize leta 1932.

Kako država bankrotira?
"Bankroti držav so bolj podobni prisilni poravnavi pri podjetjih. Država namreč ne bankrotira tako kot podjetje, ko pridejo novi lastniki, saj novih lastnikov ni. Država pa zabrede v težave, saj se nezaupanje do nje tako poveča, da ne dobi nobenih novih posojil. Grčija je po mojem mnenju naredila največjo napako, da ni takoj izstopila iz evroobmočja, saj se je njen položaj v zadnjih štirih letih samo poslabšal," pravi ekonomist Jože Mencinger, ki se spominja, da je tudi sam že leta 1999 zapisal, da evroobmočje ne bo dolgo zdržalo skupaj, saj so države preveč različne. "Takrat je to veljajo za tipično stališče evroskeptika. Toda objektivno morajo biti za delovanje takšnega mehanizma države podobne," dodaja in poudarja, da tudi sicer ni predvidenih nobenih načinov, kako izstopiti iz evrskega območja.

Bo Slovenija ostala praznih rok?
Mencinger sicer meni, da bo Slovenija tako ali tako težko dosegla poplačilo posojila Grčiji, saj se bo odlagalo v prihodnost. "Formalno se bo to štelo kot slovenska terjatev do Grčije, ob bankrotu pa bi padla še ta terjatev," meni Mencinger. Na drugi strani ekonomist Marko Jaklič opozarja, da se bo tudi z bankrotom Grčija težko izognila poplačilu dolgov. "Vsak dolg je treba na koncu plačati in temu se ni mogoče izogniti. Izkušnje imamo z Rusijo, ki je morala poplačati svoje dolgove," pravi.

Mencinger sicer meni, da bi se ob morebitnem bankrotu Grčije lahko lahko zgodilo zaplenjenje njenega premoženja po svetu. Vendar bi se Grčija tudi z morebitno odprodajo svoje lastnine, nekateri so omenjali kar prodajo otokov, kar bi bilo precej sporno glede na njihove prebivalce, le težko rešila svoje velike zadolženosti. "Samo s prodajo državne lastnine bodo težko poplačali dolgove, tako kot jih ne bo Slovenija s prodajo Telekoma, saj gre za neprimerljive številke," še pojasnjuje Menciger.