Predlog so pripravili nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande po ponedeljkovem srečanju z vodjami Evropske komisije, ECB-ja in IMF-a. Podrobnosti predloga še niso znane, prav tako ne, ali bo sprejemljiv za vlado v Atenah, ki je pripravila svoj predlog.

"Mednarodnim posojilodajalcem smo predložili realističen reformni načrt, s katerim bi Grčija stopila iz krize," je dejal grški premier Aleksis Cipras kot odziv na nočno srečanje v Berlinu.

Po Ciprasovih besedah bi načrt, ki so ga poslale Atene, mednarodne institucije moral prepričati, da sprostijo nova finančna sredstva, ki bi preprečila bankrot države. S celovitim predlogom reform želi grška vlada državo pripeljati iz recesije in končati več let trajajočo krizo.

Cipras ni želel govoriti o podrobnostih predlaganih reform. V nedeljo je v francoskem časopisu Le Monde objavil kolumno, v kateri je zapisal, da za nastali položaj ni kriva njegova vlada. "To se je zgodilo zaradi vztrajanja določenih igralcev v nekaterih institucijah, ki želijo uresničiti absurdne predloge in kažejo popolno brezbrižnost do nedavne demokratične odločitve grškega ljudstva," je zapisal.

Posojilodajalci namreč od Grčije zahtevajo strožje reforme, medtem ko za vlado vnovično zniževanje pokojnin in plač ni sprejemljivo. Cipras je pred volitvami Grkom obljubil konec zategovanja pasu.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je dejal, da je bil v pogajanjih z Grčijo dosežen "resen napredek", vendar pogajalci še niso končali dela. Medtem pa se širijo špekulacije, da so mednarodni posojilodajalci Grčiji po štirih mesecih pogajanj postavili ultimat.

"Intenzivno delo za rešitev Grčije"
V ponedeljek so se na nenapovedanem nočnem sestanku v Berlinu sešli voditelji Francije, Nemčije in Evropske komisije, ki sta se jim pridružila še Mario Draghi in Christine Lagarde. Skupaj so želeli uskladiti stališča o tem, kako nadaljevati pogajanja z Grčijo.

Kot poroča nemški časopis Die Welt, je bil namen pogovorov priprava končnega predloga za Atene. Iz kabineta nemške kanclerke Angele Merkel so po srečanju sporočili le, da so se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh "intenzivno delali za rešitev Grčije in da bodo ostali v stikih". Drugih uradnih informacij ni.

Kot poroča Erika Štular, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, naj bi bil po pisanju Financial Timesa osnova za pogovor dokument Evropske komisije, ki pa naj ne bi predvideval novih koncesij Grčiji niti načela "vzemi ali pusti". Namenjen naj bi bil oceni, na katerih točkah je mogoče oblikovati sprejemljiv kompromis.

Ciprasovega mnenja niso želeli slišati
Časa za dogovor zmanjkuje, program pomoči poteče konec meseca, da bi Atenam lahko izplačali nujno potrebnih sedem milijard evrov posojil, pa morajo dogovor skleniti zelo kmalu, da ga bodo lahko potrdili še v parlamentih, dodaja Štularjeva.

Die Welt, ki se sklicuje na vire blizu pogovorom, je tudi poročal, da je Cipras v ponedeljek zvečer med berlinskimi pogovori v Atenah čakal na telefonski klic trojke, v kateri so Evropska unija, Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska centralna banka (ECB), a ga ni dočakal.

Nenapovedana prisotnost Lagardove in Draghija na napovedanem pogovoru Merklove, Hollanda in Junckerja kaže na strahove, da Grčija nima zadostnih sredstev za poplačilo 300 milijonov evrov dolga IMF-u do petka, še pišejo tuji mediji. A 300-milijonsko nakazilo je le prvo izmed štirih, ki so skupaj vredna 1,5 milijarde evrov in ki jih mora Grčija junija nakazati IMF-u.

Kakšne reforme v zameno za sredstva?
Grčija ima v že dogovorjenem programu pomoči z EU-jem in IMF-om še 7,2 milijarde evrov, a jih mednarodni posojilodajalci ne želijo izplačati, dokler se grška vlada ne zaveže k reformam. Na tehničnih usklajevanjih o potrebnih reformah v zameno za pomoč je bil sicer dosežen napredek, a ne zadosten. Še vedno naj bi se razhajali o pokojninskem sistemu, trgu dela in zahtevanem primarnem presežku v proračunu.