Varufakis je mednarodnim upnikom predlagal, da Evropski reševalnega sklad (EFSF) odkupi grške obveznice, ki bi zapadle in ki so v lasti Evropske centralne banke (ECB), saj bi se s tem izognili plačilnemu krču. Grčija bi nato ESM-ju pozneje povrnila plačilo. "Naš predlog je, in to predlagajo tudi mnogi mednarodni strokovnjaki, da posreduje ESM in plača Evropski centralni banki, nato pa bi Grčija odplačevala ESM-ju v daljšem časovnem obdobju".

Grčija mora z upniki doseči dogovor do konca maja, da bo dobila zadnjih 7,2 milijarde evrov posojila, sicer bo država bankrotirala.

Neuspešna pogajanja
Levičarska grška vlada se s posojilodajalci že štiri mesece neuspešno pogaja o reformah, ki bi jih Grčija izvedla v zameno za pomoč. Zaradi zamud Atenam kritično primanjkuje denarja, državi pa grozi bankrot in nič kaj eleganten izstop iz evrskega območja.

"Druge denarne enote trenutno ni na našem radarju," je dejal Varufakis v intervju za televizijo Star TV. Grčija z upniki še vedno ni dosegla dogovora glede pokojninske reforme, deregulacije trga dela in zaposlitve 4.000 javnih uslužbencev, ki so zaradi krize izgubili delo. Grška vlada za zdaj ne želi odstopiti od svojih pogojev, saj je bila to predvolilna obljuba premierja Aleksisa Ciprasa in stranke Siriza.

Bruselj: Grčija se želi izogniti reformam
Iz Bruslja je zato slišati negodovanje, saj bo državna blagajna Grčije kmalu prazna. Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je v Berlinu pred dnevi potarnal, da gre Grčiji bolj kot za oblikovanje lastnih predlogov reform za to, kako se obljubljenim reformam izogniti. "Bolj vneto govorijo, česa ne želijo obdržati v programu reform, kot iščejo predloge alternative," je ocenil. Ne glede na to pa se je po njegovih besedah v zadnjih dneh zgodil določen napredek.

Kot je znano, Grčija nasprotuje nadaljnjemu rezu v plače in pokojnine, pripravljena pa je razširiti privatizacijo in okrepiti ukrepe za učinkovitejše pobiranje davkov. Ciprasovo vlado v prihodnjih mesecih čaka precej finančnih izzivov. Mednarodnemu denarnemu skladu mora junija povrniti okoli 1,5 milijarde evrov, Evropski centralni banki pa julija in avgusta več kot šest milijard evrov.