Minister za finance Dušan Mramor je pogovore označil za zelo napete, saj se čas za dosego dogovora izteka. "Ministri smo izrazili frustracijo, da Grčija po dveh mesecih ni naredila, kar je bilo dogovorjeno. Po drugi strani se ni veliko premaknila od svojih stališč iz februarja, vmes je celo sprejela ukrepe, ki so šli v nasprotno smer od dogovorjenega," je opisal razpoloženje ministrov v Rigi.

Črna ovca evroobmočja
Mediji so poročali, da so se evropski finančni ministri v petkovi razpravi v povezavi z Grčijo jezili in kar niso mogli skriti gneva, grškemu finančnemu ministru Janisu Varufakisu pa celo žugali, da se čas izteka. Slovenski finančni minister je v razpravi poudaril nujnost načrta B za območje evra, če bodo pogovori z Grčijo propadli. Preostali ministri so se na njegov predlog odzvali s hitro pomirjujočo trditvijo, da obstaja samo načrt A, po katerem Grčija izvede reforme in ostane v evroobmočju.

Mramor je povedal, da je stališče vseh ministrov iz območja evra popolnoma enotno: "Dogovor je treba sprejeti, ker je to edini način, da se Grčija izvije iz krizne situacije." Grčija je sicer po Mramorjevih besedah že naredila veliko strukturnih sprememb, ki so končno začele dajati učinke, zato nepotrpežljivost ni na mestu.

Finančni položaj in strukturne reforme
Veliko produktivnejša pa je bila razprava o gospodarskem in finančnem položaju EU-ja ter o strukturnih reformah in naložbah, je še pojasnil Mramor in ta del izpostavil kot najproduktivnejši del srečanja. Minister je poudaril, da je razprava, v okviru katere so posamezne države predstavile svoje izkušnje, pokazala, da strukturne reforme niso le prazne marnje, pač pa dajejo izjemno dobre rezultate.

Kot primer je Mramor navedel Irsko, ki je sicer reforme sprejemala zelo dolgo, a so potem poželi odlične rezultate. "Gospodarska rast Irske gre proti petim odstotkom, dolgoročno načrtujejo več kot triodstotno rast, sledita zmanjšanje brezposelnosti in povečanje zaposlenosti," je še povedal in opomnil, da gre ob boku z Irsko tudi Slovenija, pri kateri pa so se rezultati reform pokazali še hitreje.

Slovenija primer delovanja reform
Reforme so se v Sloveniji začele v drugem četrtletju 2013 in v zadnjem četrtletju istega leta smo že imeli gospodarsko rast, v letu 2014 pa je bila gospodarska rast že zelo visoka, je poudaril Mramor. Slovenija je tako bila na pogovorih prikazana kot primer, kjer so strukturne reforme v obliki spremembe ustave, pokojninske reforme, reforme trga dela, dokapitalizacije bank, ustanovitve Slovenskega državnega holdinga in slabe banke dale najhitrejši in izjemno učinkovit rezultat, je še dodal.

Unija kapitalskih trgov
Ministri so neformalno srečanje sklenili s pogovori o načrtih za unijo kapitalskih trgov. Po besedah Mramorja obstaja splošna pripravljenost za takšno unijo, razprava, v kateri so temo načeli, pomeni le začetek dolge poti vzpostavitve načrtovane unije.

"Sledilo bo še veliko razprav, saj je za vzpostavitev unije kapitalskih trgov potrebna harmonizacija računovodskih sistemov, davčnih sistemov, zakonodaje na področju plačilne sposobnosti, na področju poročanja, na področju obdavčenja in tudi na področju urejenosti trga kapitala. Taka harmonizacija pa je izjemno dolgotrajna," je proces opisal Mramor.

Dotaknili pa so se tudi naložbenega načrta Evropske komisije, ki so ga ministri označili za zelo zahtevnega, še posebej za manjše države, saj so te manj zanimive za zasebni kapital.