Varufakis je s tem posvaril finančne ministre drugih držav članic evroobmočja, ki so se srečali v Bruslju. Na srečanju so razpravljali prav o zadnji, 7,2 milijarde evrov vredni tranši posojila Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Grčiji. Skupna pomoč tej državi je sicer vredna 240 milijard evrov.

Ministri so ugotovili, da je Grčija naredila določen napredek, a obenem ocenili, da je potrebnega še več časa in prizadevanj za premostitev vrzeli, zato so pozvali k pospešitvi pogajanj s posojilodajalci.

Po poročanju BBC-ja ima grška vlada znova težave pri uresničevanju svojih zavez. "Vprašanje plačilne zmožnosti je nadvse urgentna tema, kar je znano vsem, pretvarjanje ni potrebno. S časovne perspektive to pomeni, da bi se težave lahko pojavile že v prihodnjih nekaj tednih," je izjavil Varufakis. Dodal je, da so občutno zbližali stališča glede privatizacije in vprašanja slabih posojil, velika razhajanja pa še obstajajo na področju trga dela.

Referendum še vedno v zraku
Grčija ima sicer do konca junija čas, da z mednarodnimi posojilodajalci sprejme dogovor o reformah. Njena državna blagajna je tako prazna, da je nedavno prosila vse javne ustanove, da ji predajo morebitne finančne rezerve.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem pa je izjavil, da od Grčije pričakujejo ne le pospešitev pogajanj, temveč tudi podrobnejše predloge in izračune. Dejal je tudi, da je mogoče 7,2 milijarde evrov preostalih sredstev v sklopu dosedanjih programov pomoči razdeliti na več obrokov in te izplačevati na podlagi posameznih korakov v procesu izvajanja reform.

Glede likvidnostnega položaja Grčije je Dijsselbloem le dejal, da o tem niso podrobno razpravljali in da so za obvladanje tega položaja odgovorne grške oblasti, čeprav je likvidnostno vprašanje Grčije izjemno pereče, in da je to splošno znano dejstvo, četudi evroskupina tega v izjavi ni izpostavila.