Pogajanja med mednarodnimi posojilodajalci in grško vlado tudi po več mesecih niso prinesla dogovora, s katerim bi se za Grčijo sprostilo 7,2 milijarde evrov iz drugega svežnja finančne pomoči. Do konca meseca morajo Atene poplačati dolg do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) 1,6 milijarde evrov. Za neuspeh v pogajanjih obe strani krivita druga drugo.

V svojem poročilu je grška centralna banka opozorila, da se bo brez dogovora samo še poslabšalo gospodarsko stanje v državi, kjer so od oktobra lani do aprila letos varčevalci iz bank dvignili že 30 milijard evrov depozitov.

"Neuspeh, da bi dosegli dogovor, bi pomenil začetek boleče poti, ki bo na začetku vodila do bankrota in na koncu do izhoda države iz evrskega območja in po vsej verjetnosti še iz Evropske unije," je zapisala centralna banka in ob tem opozorila, da je dogovor zgodovinska dolžnost, ki je ne smejo ignorirati.

Besedna vojna
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v torek izrekel nekaj težkih besed na račun grške vlade in jo obtožil, da zavaja grške volivce, ko jih premier Aleksis Cipras prepričuje, da želita Evropska unija in Mednarodni denarni sklad (IMF) "ponižati" Grčijo.

Juncker je dejal, da Cipras ni govoril resnice, ko je dejal, da upniki zahtevajo zvišanje davka na elektriko, medtem ko so nekateri grški ministri govorili, da so med zahtevami tudi višji davki za zdravila. Kot je pojasnil, sam ni naklonjen zvišanju davkov za elektriko in zdravila, saj bi bila to po njegovem mnenju velika napaka.

"Razprava v Grčiji in zunaj nje bi bila veliko lažja, če bi grška vlada povedala točno to, kar komisija predlaga," je zatrdil Juncker, a mu grški finančni minister Janis Varufakis oporeka in pravi, da je bil med predlogi tudi dvig davka na dodano vrednost. "Juncker ni prebral dokumenta, ki ga je dal Ciprasu, ali pa ga je prebral in nanj pozabil," je dejal Varufakis.

Med drugim je Cipras EU in IMF tudi obtožil, da zahtevajo znižanje pokojnin, s čimer želijo ponižati ne samo grške vlade, ampak celotno grško ljudstvo. IMF je obtožil kriminalne odgovornosti za varčevalne ukrepe, ki so Grčijo privedli v recesijo.

Komisija ne želi ugibati o izstopu Grčije
V Evropski komisiji so poudarili, da posojilodajalci Grčiji ponujajo "dober kompromis z veliko prožnosti", in dodali, da tehnični pogoji za dogovor obstajajo, za končni sunek pa je zdaj potrebna politična volja na grški strani. O možnosti bankrota in izstopa Grčije iz območja evra in celo EU-ja niso želeli ugibati.

"Mednarodni posojilodajalci, Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) so pripravili predloge, ki so dober kompromis s precejšnjo mero prožnosti," je poudaril podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog.

Medtem ko je v zdajšnjem programu za Grčijo za letos določen cilj triodstotnega primarnega presežka, za prihodnje leto pa 4,5-odstotni, upniki zdaj ponujajo Grčiji za letos enoodstoten, za prihodnje leto pa dvoodstoten cilj, ki se bo tudi v prihodnje višal postopneje, kot je predvideno v zdajšnjem programu, je prožnost ponazoril Dombrovskis.

Poleg tega so posojilodajalci po navedbah podpredsednika komisije pripravljeni z grškimi oblastmi razpravljati o alternativah pri ukrepih, povezanih z zvišanjem stopnje davka na dodano vrednost za zdravila in elektriko, in pri pokojninah za najranljivejše Grke. Kot morebiten alternativni vir varčevanja je Dombrovskis omenil izdatke za obrambo. Grčija je po deležu izdatkov za obrambo v svojem bruto domačem proizvodu v EU-ju na drugem mestu, je spomnil. "Pomembno je, da Grčija ne sporoča samo tega, česar ne želi storiti, ampak tudi to, kar želi storiti," je še poudaril Dombrovskis.

Enaka so sporočila evropskega komisarja za finančne in gospodarske zadeve Pierra Moscovicija, ki je poudaril, da je napačno prikazovati komisijo kot nekoga, ki Grčiji vsiljuje zategovanje pasu. "Naši predlogi so popolnoma razumni ... Prožnost na naši strani je zelo velika," je dejal.

Juncker je Ciprasu predlagal alternativne ukrepe, da bi se izognili nezaželenemu višanju DDV-ja za zdravila, a še vedno čakamo na odgovor, je spomnil Moscovici. "Želimo razumne, zmerne in realistične predloge. Na potezi je Grčija," je še poudaril.

Tudi Moscovici je izpostavil, da je zdaj potrebna politična volja grških oblasti za neizogibne reforme, s katerimi se bo Grčija vrnila na pravo pot. Komisija je po Francozovih besedah vselej igrala vlogo posrednika na podlagi predlogov, ki upoštevajo legitimne zahteve grške vlade in prav tako legitimne zahteve upnikov.

Tudi Moscovici je poudaril, da v komisiji ne komentirajo hipotez in da vztrajajo pri scenariju, ki je najboljši za vse: da Grčija ostane v območju evra. Znova je tudi opozoril, da časa res ni več veliko, saj se program izteče konec meseca, ko mora Grčija tudi izpolniti svoje finančne obveznosti do IMF-a v vrednosti okoli 1,6 milijarde evrov.

Dombrovskis je tudi zatrdil, da predlogi, o katerih govori, niso le Junckerjevi predlogi, temveč predlogi vseh institucij, komisije, ECB-ja in IMF-a, ki se med seboj ves čas tesno usklajujejo.

Fayman poziva k solidarnosti
Nekaj naklonjenosti Grčiji je izrazil avstrijski kancler Werner Fayman, ki je med obiskom v Atenah pozval Evropo, da pokaže solidarnost z državami v težavah. "Če hoče Evropa biti močnejša, mora pokazati solidarnost in podporo državi, ki to potrebuje," je dejal socialdemokratski kancler, ki je bil med evropskimi voditelji do zdaj eden izmed prizanesljivejših do Grčije.

Se pa očitno nekateri že pripravljajo na najhujši scenarij in britanska vlada je sporočila, da je pospešila priprave na morebiten izhod Grčije iz evrskega območja, potem ko je grška centralna banka objavila svoje pesimistično poročilo.