Decembrske iskrice
Slovenski zunanji minister je pojasnil, da bo s tem seznanil predstavnike EU-ja, ta simultanost pa bo zapisana tudi v odgovoru švedskega predsedstva EU-ja na pismo hrvaške premierke Jadranke Kosor. Po Žbogarjevih besedah - govoril je pred zasedanjem odbora - se bodo pogajanja o vprašanju meje nadaljevala v sestavi: slovenski in hrvaški minister ter predstavnik EU-ja ali predstavnik iz Evropske komisije ali švedskega predsedstva, torej verjetno komisar za širitev Olli Rehn ali švedski zunanji minister Carl Bildt. Slednje še ni odločeno.
Žbogar je dejal, da bo EU seznanil, da bosta o dogovoru v torek razpravljala odbora za zunanje zadeve in za zadeve EU-ja v slovenskem parlamentu, in da upa, da bosta odbora dala načelno soglasje za to, da švedsko predsedstvo skliče pogajalsko konferenco konec septembra oz. v začetku oktobra. Po Žbogarjevih besedah to pomeni, da bi Slovenija sprostila od 11 od 14 blokiranih poglavij, tista torej, kjer so problemi samo prejudici.
Rehn: Verjemem v potrditev dogovora v obeh državah
Ob prihodu na zasedanje Sveta EU-ja za splošne zadeve in zunanje odnose je dogovor ocenil tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn. "Verjamem, da bo potrjen v obeh državah, saj je to res zmaga za obe, Slovenijo in Hrvaško, ter za EU." Dejal je tudi, da se bo o sklenjenem dogovoru zagotovo pogovarjal s slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem, ki se prav tako udeležuje zasedanja. Glede časovnega okvira pogajanj Hrvaške z EU-jem je Rehn ocenil, da bi morala biti naslednja pristopna konferenca v prihodnjih tednih. "Po mojem mnenju bi moralo biti na naslednji pristopni konferenci v prihodnjih tednih odprtih ali zaprtih kar največ poglavij."
O petkovem dogovoru med Slovenijo in Hrvaško danes piše tudi Financial Times. Pogajanja Hrvaške z EU-jem, ki so bila ustavljena od decembra lani, bi se lahko nadaljevala še letos, Hrvaška pa bi lahko članica EU-ja postala že leta 2011. Na videz lokalni spor zaradi Piranskega zaliva je postal največji zunanjepolitični problem Zagreba, zaradi katerega je Hrvaška izgubila leto dni v pogajanjh z Unijo, piše ugledni časnik in dodaja, da bo morska meja, ko bosta obe državi članici Unije, v večinoma zgolj akademsko vprašanje.
Glede nadaljevanja pogovorov o vprašanju meje na podlagi njegovega predloga pa je komisar dejal le, da toplo pozdravlja dogovor med predsednikoma obeh vlad, ki je "bistven korak naprej pri reševanju dolgotrajnega vprašanja meje in deblokade pristopnih pogajanj Hrvaške z EU-jem." Poudaril je tudi, da je vesel, da "niso delali zaman" in da je njihova "mediacija" prispevala določene elemente k temu dogovoru.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje