Slovenija vztraja pri nasprotovanju obveznemu premeščanju, podobna stališča pa zastopa še devet držav, je dejal minister Hojs.

Notranji ministri so sicer pregledali napredek v razpravi o novem migracijskem paktu, ki ga je Evropska komisija predlagala konec septembra in s katerim naj bi odpravili zastoj pri azilni reformi, ki je nastal zaradi spornih obveznih migracijskih kvot. Novi pakt temelji na načelu prožne, a še vedno obvezne solidarnosti. V Bruslju zatrjujejo, da spornih obveznih kvot za premeščanje ni več, a določena obveznost glede premeščanja ostaja.

Sorodna novica Migracijski pakt: Hojs je prepričan, da se mora EU osredotočiti na učinkovito politiko vračanja

Roka za dogovor ni

V nemškem predsedstvu poudarjajo, da so postavili "vlak nazaj na tirnice" in da gre razprava v pravo smer ter da je danes bistveno drugačna kot v letih 2015 in 2016, konstruktivne in progresivne naj bi bile tokrat tudi kritike. Ocenjujejo, da so glede na položaj pred šestimi meseci napravili velik korak naprej.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je kot spodbudno ocenila to, da vse države menijo, da je predlog komisije dobra podlaga za razpravo. Dejala je, da članice poudarjajo pomen paketnega pristopa. O rokih za dogovor noče govoriti, saj da so ti odvisni tako od politične volje kot tudi od covida-19. Upa, da bo med portugalskim predsedstvom mogoče zagotoviti bistvene rezultate.

Hojs: obvezno premeščanje "ključna zadrega tega pakta"

Slovenija, ki je skupaj z višegrajsko četverico, Estonijo in Latvijo že junija izrazila nasprotovanje obveznemu premeščanju, pri tem stališču vztraja, Hojs pa ob tem poudarja, da so v skupini enako mislečih še vedno tudi višegrajske države in Estonija, podobna pa so tudi stališča Avstrije, Danske, Latvije ter Litve, čeprav te države uradno morda ne podprejo vsake pobude.

Minister sicer poročilo predsedstva ocenjuje kot korektno, a morda preveč optimistično in premalo dodelano, ko gre za vprašanje solidarnosti in obveznega premeščanja, ki je po njegovi oceni "ključna zadrega tega pakta". Kljub drugačnim trditvam komisije je premeščanje "na koncu vendarle obvezno", tako da se glede tega "ni treba slepiti", je ocenil minister v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Stališča Grčije, Italije, Španije in do določene mere Francije so precej drugačna, tako da bo potrebnih še precej prizadevanj za korak naprej, meni Hojs, ki pravi, da po svoje razume stališča sredozemskih držav, ki pa ne upoštevajo dovolj, da je lahko to zelo velik dejavnik potega. Možnosti za zbližanje stališč po njegovih besedah še obstajajo, ni pa zelo optimističen, da bodo to vprašanje spravili z mrtve točke v obstoječi obliki.

Minister sicer vidi težavo v tem, da nekateri strogo zagovarjajo, da dokler ni izpogajano vse, ni izpogajano nič. Slovenija meni, da bi lahko nekatere dele, na primer tiste, ki se nanašajo na Agencijo za azil in Eurodac, sprejeli prej, ne da se čaka na celovito rešitev za vse. V tem primeru bi lahko nek napredek zagotovili še letos, je dejal.

Na meji s Hrvaško med drugim predviden odvzem prstnih odtisov

Ministri so se seznanili tudi s pripravami na izvajanje interoperabilnosti, tj. povezanosti več informacijskih sistemov, del katerega bo tudi sistem vstopa in izstopa za okrepljen nadzor državljanov tretjih držav. Priprave v Sloveniji tečejo po načrtih, a ker so v nekaterih državah zamude, so se ministri strinjali s predlogom Evropske komisije za podaljšanje roka za vzpostavitev sistema do maja 2022.

Slovenija in Hrvaška sta skušali doseči, da bi ta sistem vzpostavili na zunanji meji Unije, ne na zunanji schengenski, a to ni bilo mogoče. Slovenija tako na meji s Hrvaško vzpostavlja sistem, ki bo predvideval odvzem prstnih odtisov in druge postopke, kar bi na hrvaški strani nedvomno povzročilo precejšnje zastoje. Omenja se možnost posebnih vrst za potnike iz tretjih držav, ki pa povsod na terenu niso mogoče, je še pojasnil Hojs.