Nova platforma s sedežem na Dunaju bo namenjena usklajevanju na štirih ključnih področjih – sodelovanje pri nadzoru zunanjih meja, vračanje prebežnikov brez pravice do azila, boj proti tihotapcem ljudi ter vzpostavitev hitrejših in učinkovitejših azilnih postopkov.

Slovenski notranji minister Aleš Hojs je na konferenci izrazil zaskrbljenost nad razmerami na področju migracij. Vse sodelujoče je pozval, da preučijo svoje azilne sisteme in izkoristijo možnosti za preprečevanje zlorab.

"Slovenija je že v preteklosti sprejela več ukrepov, zdaj jih še zaostrujemo, pripravljene so spremembe kazenske zakonodaje, spreminjamo tudi zakon o tujcih in zakon o mednarodni zaščiti, da bomo naredili postopke še bolj učinkovite," je dejal minister Hojs po navedbah ministrstva za notranje zadeve.

Zavzel se je za skupno politiko deportacij na ravni EU-ja: "Dejstvo, da v države izvora vrnemo le 35 odstotkov vseh, ki nimajo pravice do bivanja v EU-ju, priča o neučinkovitosti politik na tem področju".

Pri obvladovanju migracij na območju Zahodnega Balkana je Hojs poudaril pomembno vlogo ustreznega varovanja zunanjih meja EU-ja.

Po testu z Avstrijo nadzor z brezpilotniki na hrvaško mejo

Ob robu konference se je Hojs sestal z avstrijskim kolegom Karlom Nehammerjem, s katerim sta se dogovorila za vzpostavitvi testnega projekta skupnega nadzora meje z brezpilotnimi letalniki (droni) in kamerami.

Ministrstvo navaja, da želijo s projektom preveriti možnost sodelovanja pri skupnem nadzoru meje ter možnost prenosa tovrstnega nadzora na slovensko-hrvaško mejo.

Nemčija si želi skupne platforme EU-ja

Avstrijski notranji minister Nehammer je ob koncu dvodnevne konference sicer pojasnil, da nova platforma ni nova agencija ali institucija EU-ja. 18 evropskih držav želi bolje usklajevati že obstoječe ukrepe, pri čemer ne želijo vzpostavljati "paralelnih struktur", je poudaril Nehammer.

Nemški notranji minister Horst Seehofer je poudaril, da se bo Nemčija, trenutno predsedujoča Svetu EU-ja, zavzemala za dogovor o skupni migracijski politiki na ravni Unije.

Evropska komisija naj bi predlog predstavila do septembra. Pred tem se bodo sestali strokovnjaki zainteresiranih držav, ki bodo pregledali obstoječe stanje in pripravili podlago za delovanje skupne evropske platforme.

Evropska komisarja opozarjata države Zahodnega Balkana

Na konferenci sta drugi dan zasedanja sodelovala tudi evropski komisar za spodbujanje evropskega načina življenja Margiritis Schinas in evropski komisar za širitev in sosedsko politiko Olivér Várhelyi.

Poslala sta tudi jasno sporočilo, da morajo tudi države Zahodnega Balkana prevzeti svoj del odgovornosti in aktivneje pristopiti zlasti k izmenjavi informacij, registraciji prebežnikov ter h krepitvi zmogljivosti azilnih sistemov.

Schinas, ki je pristojen tudi za migracije, je ob tem povedal, da bo predlog skupne evropske platforme odražal tisto, "kar so se naučili v begunski krizi leta 2015".

Frontex zaznava več prihodov

Seehofer je na skupni novinarski konferenci z Nehammerjem in Schinasom sicer dejal, da "se migracije bistveno krepijo".

Agencija EU-ja za zunanje meje Frontex je junija na meji med Turčijo in Grčijo zaznala 1250 nezakonitih prehodov meje, kar je osemkrat več kot aprila. Države na Zahodnem Balkanu ob tem pričakujejo večje število prihodov, je dejal Seehofer.

Po njegovih besedah v Nemčijo znova prihaja med 300 in 400 prebežnikov na dan, kar je približno enako število prihodov kot pred epidemijo novega koronavirusa.

Število prošenj v Nemčiji se povečuje najpočasneje po 2012

Nemški statistični urad je pred tem sporočil, da je konec lanskega leta število prosilcev za azil v Nemčiji naraslo na 1,8 milijona, vendar je zvišanje od leta poprej triodstotno – najmanjše po letu 2012.

Okoli 266.000 oseb je 31. decembra lani še čakalo na končno odločitev glede njihove prošnje za zaščito v Nemčiji, kar je 13 odstotkov manj kot leto prej. Manjše število je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa posledica hitrejše obdelave prošenj za azil kot tudi zmanjšanja števila prošenj.

Okoli 1,36 milijona ljudi oziroma šest odstotkov več kot leto prej je imelo priznan status mednarodne zaščite. Največ, 41 odstotkov, jih je bilo iz Sirije, 11 odstotkov iz Afganistana ter deset odstotkov iz Iraka. Pri 80 odstotkih prosilcev je dodeljeni status le začasen oziroma časovno omejen.

Konec lanskega leta je v Nemčiji poleg tega živelo 213.000 ljudi, ki so jim prošnjo za azil zavrnili ali so izgubili status zaščite. Število teh ljudi se je glede na leto 2018 povečalo za deset odstotkov.