O načrtu, pri katerem gre po njunih besedah tudi za obrambo pred terorističnimi grožnjami, naj bi voditelji 27 držav EU-ja razpravljali na petkovem vrhu v Bratislavi. Voditelja sta med prioritetami navedla varnost, vključno z obrambnimi zmogljivostmi, gospodarsko in socialno prihodnost Evrope ter tudi kulturno izmenjavo znotraj EU-ja.

Merkel: Varovati moramo zunanje meje
"Evropa je v zelo pomembnem trenutku," je ob robu srečanja dejala Merklova. "Menim, da potrebujemo jasen načrt," je poudarila. Po njenih besedah se pojavljajo tudi želje po vztrajnejšem in hitrejšem delu. Izpostavila je, da nasilje skrajnežev in množičen prihod prebežnikov zahtevata skupni evropski pristop. "Varovati moramo naše zunanje meje in zagotoviti skupen odgovor," je dejala. Dodala je, da mora Evropa nasloviti skrbi svojih državljanov, če želi ostati "celina upanja". Hollande pa je medtem dejal, da bi lahko odločitev Britancev, da zapustijo EU, pomenila temeljno krizo Evrope. Glede varnostnega koncepta je poudaril, da je treba zaščititi Evropejce.

Na vrhu v ospredju vprašanje varnosti in gospodarskega zagona
V Bratislavi se bodo v petek sešli voditelji 27 držav članic EU-ja, da bi začrtali prihodnjo smer Unije po odločitvi Britancev za izstop iz povezave. A brexit ne bo glavna tema srečanja, ki bo prvič potekalo brez Velike Britanije. Voditelji naj bi govorili o prihodnosti EU-ja, v ospredju pa bodo vprašanja varnosti in migracij ter gospodarski zagon Unije.

Gentiloni za skupno obrambno območje
Medtem pa je italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni države EU-ja ob spremembah Unije po brexitu pozval k vzpostavitvi skupnega obrambnega območja. Velika Britanija je bila po Gentilonijevih besedah tradicionalno proti ideji močnejšega evropskega vojaškega sodelovanja, a brexit pomeni, da je razprava o prihodnosti evropske obrambe dobila nov zagon. Gentiloni je za časopis Politico med drugim zapisal, da bi moral EU imeti evropske večnacionalne sile, in zagovarjal politiko "schengna za obrambo". "S takšnim pristopom bi skupina podobno mislečih držav začela med seboj deliti vojaške zmogljivosti in vire na podlagi ad hoc sporazuma. Pobuda bi se potem odprla za vse zainteresirane države članice na podlagi postopkov, podobnih tistim iz izvirnega schengenskega sporazuma," je pojasnil Gentiloni.