O namerah kanclerke je v soboto poročal nemški časopis Bild. Angela Merkel naj bi po pisanju časopisa nemška podjetja pozvala, naj za begunce ponudijo več usposabljanj in delovnih mest, poroča Reuters.

Velika nemška podjetja so bila sicer predmet kritik, ker naj bi storila premalo, da bi pomagala begunce vključiti v trg dela. Podjetja se branijo, češ da večina prišlekov ne zna dovolj dobro nemškega jezika, bili pa naj bi tudi premalo izobraženi. Časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung je pred mesecem dni poročal, da je 30 največjih nemških podjetij do junija zaposlilo le 54 beguncev.

Lani je v Nemčijo prispelo več kot milijon prebežnikov, večinoma iz Sirije, Iraka in Afganistana, vlada pa želi, da se jih čim več zaposli, s čimer bi se zmanjšala njihova odvisnost od pomoči države, obenem pa bi se kompenziralo pomanjkanje delavcev zaradi starajoče se delovne sile v Nemčiji.

Bild je še poročal, da bodo podjetja, kot so Siemens, Opel, Volkswagen, RWE in Evonik, s kanclerko delila rezultate pilotnih projektov z begunci. Srečanje naj bi se zgodilo 14. septembra. Urad Angele Merkel poročanja Bilda sicer ni želel potrditi.

Skrajna desnica: Na otoke z njimi
Medtem ko si nemška vlada prizadeva, da bi bilo čim več beguncev zaposlenih, pa nemška skrajna desnica predlaga, da bi prosilce za azil, ki bi jih Nemčija zavrnila, po vzoru avstralskega sistema poslali na otoke zunaj Evropske unije, poroča nemški Deutsche Welle.

Vodja stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) Frauke Petry je v pogovoru za Bild predlagala, da bi nezakonite migrante in zavrnjene prosilce za azil nastanili na dveh otokih zunaj Evrope pod zaščito Združenih narodov. Zavzela se je tudi za to, da bi nemški vladni urad za migracije in begunce preoblikovali v urad za izseljevanje, ki bi zagotavljal, da bi nezakoniti prebežniki karseda hitro zapustili Nemčijo.

Frauke Petry je še dejala, da je Nemčija do zdaj deportirala premalo prosilcev za azil. "Letos je bilo le 13.743 deportacij, kar je absurdno, glede na to, da je v Nemčiji na stotisoče nezakonitih prebežnikov," je poudarila Petryjeva, katere stranka v zadnjem letu pridobiva podporo na račun nasprotovanja prihodu prebežnikov v državo.

To, kar predlaga nemška skrajna desnica, Avstralija že izvaja. Avstralske vojaške ladje od leta 2013 prestrezajo plovila s prebežniki in jih napotijo v drugo smer, še preden dosežejo celino. Pošljejo jih bodisi nazaj na njihovo izhodiščno točko, ki je po navadi Indonezija, bodisi v centre za priseljence na tihomorskih otokih Papua Nova Gvineja in Nauru. Prosilci za azil se ne smejo naseliti v Avstraliji, niti če se izkaže, da gre za ljudi, ki so upravičeni do begunskega statusa. Nevladne organizacije opozarjajo, da prosilci za azil na otoku Nauru doživljajo resne zlorabe in zanemarjanja ter da z njimi ravnajo nečloveško.

Nemški obveščevalci: Novačenja med begunci
Nemška obveščevalna služba je medtem sporočila, da je zaznala več kot 340 poskusov novačenja islamističnih skrajnežev med begunci, nastanjenimi v nemških begunskih centrih. Predvideva, da je bilo takšnih poskusov še več. "Skrbi nas, da salafisti in drugi islamisti promovirajo svoje dejavnosti v begunskih centrih," je za nemško tiskovno agencijo DPA dejal vodja nemških obveščevalcev Hans-Georg Maassen.

Maassen je dejal, da je med prosilci za azil veliko sunitov, ki pogosto pridejo iz zelo konservativnega islamskega okolja in želijo vsak petek v arabsko govorečo mošejo. Po njegovih besedah so varnostni organi v državi zaznali več radikalno salafističnih mošej. "Arabsko govoreče mošeje v Nemčiji niso nadzorovane. Z vidika države je možnost vpliva zelo majhna," je poudaril Maassen.

Pojasnil je, da so se islamistično motivirani napadi v Nemčiji pojavljali že v preteklosti, med tarčami pa sta bila med drugim policist v Hannovru in sikhovski tempelj v Essnu. "Iz tega se lahko naučimo, da se ne smemo osredotočiti samo na Islamsko državo, ki morda pošilja teroristične enote v Evropo, denimo Pariz in Bruselj. Lahko gre tudi za posameznike, ki se sami radikalizirajo ali prejmejo ukaze," je še poudaril vodja nemških obveščevalcev.