V Srbiji naj bi bilo okoli 4.000 teh prebežnikov. Za večino je pot v Unijo zaprta, zato poskušajo meje, predvsem z Madžarsko, prečkati nezakonito, nadzor na meji je zato poostrila tudi Srbija, je za TV Slovenija poročal Boštjan Anžin.
"Evropska unija je jasno povedala, da ti begunci v Evropi ne bodo dobili azila. Mi hočemo zavarovati svojo mejo, da ne bi v Srbijo na hitro prišlo veliko beguncev, ti pa nato ne bi mogli zapustiti države. Ti begunci nočejo zaprositi za azil v Srbiji in ostati tu," je dejal minister za notranje zadeve Nebojša Stefanović.
Švedska protestira, ker Madžarska ne spoštuje dublinskih pravil
Švedska bo na pogovor poklicala madžarskega veleposlanika in mu izrazila protest, ker Madžarska ne sprejema nazaj prosilcev za azil, ki so bili registrirani na Madžarskem. Kot je povedal švedski minister za migracije Morgan Johansson, je Madžarska obvestila Švedsko, da ne bo spoštovala dublinskih pravil, po katerih je mogoče vrniti prosilca za azil v prvo državo, v katero je prispel v EU, da bi mu tam obravnavali prošnjo za azil. "Vse države morajo spoštovati skupna pravila, če ne, ne morejo biti članice EU," je poudaril Johansson. Iz istega razloga je junija protestirala Avstrija, Budimpešta pa je nato pristala na to, da sprejme nazaj prosilce za azil, ki so bili registrirani na Madžarskem kot v prvi državi vstopa. Švedska želi Madžarski vrniti tisoč prosilcev za azil od skupno 152.000 migrantov, ki na Švedskem čakajo na odločitev glede njihovih prošenj.
Pred mejo na prostem
Madžarska na dan sprejme okoli 30 prosilcev za azil, a le tiste, ki meje še niso poskušali prečkati nezakonito, ki prihajajo iz Sirije ali Iraka, prednost imajo družine. A tudi nekateri brez možnosti že tedne zaman čakajo predvsem ob mejnih prehodih Horgoš in Kelebija. "Sinoči so prispele nove družine in morale so spati pod milim nebom, saj nimajo šotorov, vso noč so jih pikali komarji. Pogoji so zelo slabi, vsi imamo enak problem," je dejala Azada Sajed, prebežnica iz Afganistana.
Nekateri se vračajo v Beograd, kjer so napolnili parke okoli avtobusne postaje. Tisti, ki imajo denar, tu iščejo tihotapce. "Večina jih je žal prodala vse premoženje in denar porabila za pot do sem. Tu so že več mesecev," je dejala Irena Vari, prostovoljka na Informacijskem centru za prebežnike.
Čez Srbijo samo letos 100.000 prebežnikov
Po nekaterih ocenah je samo letos, čeprav naj bi bila balkanska begunska pot zaprta, Srbijo prečkalo že več kot 100.000 prebežnikov. Večina tistih, ki prihajajo, v Srbiji ne more dobiti azila in ga niti noče. Še bolj črn pa bi bil scenarij, če bi dogovor s Turčijo propadel, je poročal Boštjan Anžin. V Grčiji, ki še vedno ni dobila obljubljene evropske pomoči, namreč že zdaj čaka 57.000 migrantov in beguncev.
Medtem so grške oblasti začele prevažati begunce oziroma migrante iz prenapolnjenih begunskih centrov na otokih v Egejskem morju na celino. Kot je povedal Ioanis Muzales, minister, pristojen za migracije, najprej selijo družine. Na celino bodo odpeljali in tam zaprli tudi migrante, ki so v centrih povzročali nerede. Na otokih v Egejskem morju je trenutno 10.300 prebežnikov, za njihovo namestitev pa je tam na voljo le 7.450 mest.
V Grčiji se sicer zaradi groženj Turčije, da bo odpovedala dogovor z EU-jem o zaustavljanju beguncev, preden pridejo na ozemlje Unije, če ne bo hitro prišlo do vizumske liberalizacije, bojijo prihoda novih beguncev.
Februarja, pred marčnim dogovorom med Brusljem in Ankaro, je iz Turčije v Grčijo v povprečju prispelo skoraj 2.000 prebežnikov dnevno, ta številka pa je nato strmo upadla. Aprila je bilo po uradnih podatkih dnevno povprečje 121, maja 55, junija 51, julija pa 59 migrantov. V prvih dneh avgusta pa je število znova naraslo in doseglo v povprečju 90 prebežnikov dnevno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje