Če bo sprejet predlog Nemčije, bi se po novem sporazumu lahko prvič odprla možnost kaznovanja držav članic, ki ne spoštujejo skupnih pravil, kar se je, denimo, zgodilo v primeru Grčije, ki ni spoštovala pravil fiskalne politike in pakta stabilnosti.
Taki ukrepi bi bili mogoči le, če se spremeni zdajšnja pogodba Unije (Lizbonska pogodba). Spremembe, ki jih je predlagala nemška kanclerka Angela Merkel, bi se lahko v novo pogodbo dodale kot aneks in prvo priložnost za novo pogodbo Nemčija vidi ravno ob sprejemanju novih članic, se pravi Hrvaške.

Na (ne)milost Britancev
Diplomatski viri v EU-ju poročajo, da tisto, kar se je še pred dvema tednoma zdelo skoraj nemogoče (sprememba pogodbe), zdaj dobiva podporo, potem ko je Merklovi uspelo prepričati tudi francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, da bi te spremembe okrepile gospodarstvo Unije. A Nemčija teh sprememb ne bo zlahka uveljavila, saj se morajo z njimi strinjati vse države EU-ja.
Ključno bo stališče Velike Britanije, ki se mora, čeprav ni v evroobmočju, strinjati z vsemi spremembami in tako kot vse preostale države prispevati svoj podpis - tudi za stvari, ki se je dejansko ne tičejo. Britanski premier David Cameron je ob tem ponovil, da VB ne bo sprejel nobenih spremembe, ki bi dajale več pravic Bruslju in zmanjševale notranjo oblast držav članic.
Nevarnost: zavlačevanje
Že zdaj v diplomatskih krogih EU-ja špekulirajo o tem, kako bi na hrvaške pristopne dogovore vplivalo čakanje na to, da Unija v pristopno pogodbo Hrvaške vgradi predlagane spremembe. Če bi šlo vse po načrtih, bi se pogajanja med Hrvaško in EU-jem lahko končala konec februarja 2011 (kar je zdaj neuradni rok), pristopna pogodba pa bi bila podpisana ob koncu madžarskega predsedovanja Uniji.
Tako bi tudi EU imel slabo leto dni za dogovor o spremembah, ki bi se dodale kot aneks v hrvaško pristopno pogodbo. Hrvaška bi lahko imela težave, če bi sama že končala pogajanja, države EU-ja pa bi zavlačevale s pogajanjem o spremembah. Po trditvah vira iz nemške vlade taka možnost obstaja.