Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je komisarju za širitev Olliju Rehnu predstavil že znana hrvaška stališč, ki pa ne prinašajo ničesar novega. Jandroković je znova predstavil tri načela, na katerih si želi graditi Hrvaška, in sicer: pogajanja o meji je treba ločiti od pristopnih pogajanj, treba je takoj obnoviti pogajalski proces, mejno vprašanje pa je treba rešiti v skladu z mednarodnim pravom pred mednarodnim pravosodnim telesom.

Stališča Hrvaške, ki jih je predstavil Jandroković, tako niso dala odgovora na Rehnov predlog niti novega predloga za reševanje spora. Le ponovila so, kar Hrvaška govori že zadnjih nekaj mesecev, in dejansko zavrnila tudi Rehnov novi predlog.

Hrvaška s svojimi dejanji zavlačuje
S svojimi zahtevami, za katere ve, da jih Slovenija ne bo sprejela in da ne vodijo h kompromisni rešitvi, Hrvaška v bistvu zavrača pomoč, ki jo ponuja Evropska komisija, in zavlačuje. Kot poroča dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba Drago Balažič, se Hrvaški očitno ne mudi, politični vrh pa se je sprijaznil s tem, da Hrvaška pristopnih pogajanj ne bo končala letos. Ne samo zaradi slovenskih zadržkov, ampak tudi zato, ker se v več zelo zahtevnih poglavjih pogajanja še niso začela, ker Hrvaška ni pripravljena in ne izpolnjuje vseh meril.

Balažič pravi, da bo slovenska blokada dežurni krivec za neuspeh Hrvaške, Zagreb pa bo še nekaj časa vztrajal pri svojih, za Slovenijo nesprejemljivih stališčih. Tako najmanj do konca drugega kroga lokalnih volitev, do začetka junija, ni pričakovati nobenega popuščanja. Odločnost in vztrajnost, ki jo hrvaška politična elita kažeta s tem, je obratno sorazmerna z uspehi na drugih področjih, odvrača pa tudi pozornost od resnih težav, kot so gospodarska kriza in korupcijske afere.

Hrvaška bo vztrajala, dokler ne bo postavljena pred zid
Po Balažičevem mnenju pa je verjetneje to, da bo skušala hrvaška politika tako zavlačevati vse do jeseni, v upanju, da se bo pritisk drugih članic Unije na Slovenijo okrepil. Še posebej, če bo Irska ratificirala Lizbonsko pogodbo. Z drugimi besedami, Hrvaška bo vztrajala tako dolgo, dokler ne bo postavljena pred zid, ko se bo morala povsem jasno odločiti, ali bo vstopila v Unijo ali ne, je prepričan dopisnik.

Novo srečanje trojice v sredo, Rehn izgublja upanje
Komisar Rehn je po srečanju z Jandrokovičem potrdil, da bodo o reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško in o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj znova govorili v sredo popoldne, ko se mu bosta v Bruslju pridružila oba zunanja ministra, Samuel Žbogar in Gordan Jandroković. Rehn je ob tem je izrazil upanje, da bodo tokrat zbližali stališča in tako zožili obseg nestrinjanja. "Oba, hrvaški in slovenski predlog, sta zelo resna in intelektualno zelo skrbno pripravljena odgovora na zadnji kompromisni predlog komisije. Zdaj ju skupaj s pravniki in svetovalci proučujem," je povedal Rehn.

Vendar pa je tudi Rehnovega optimizma vse manj. Komisar je v ponedeljek v časopisu Delo zapisal, da bo Hrvaška v Unijo sprejeta šele, ko se bo popolnoma končala ratifikacija Lizbonske pogodbe, torej potem ko jo bo ratificirala tudi Irska. "Tudi najhitrejši scenarij pristopa naslednje države članice, ki bo verjetno Hrvaška, je počasnejši od najbolj počasnega načrtovanega scenarija ratifikacije Lizbonske pogodbe," je zapisal Rehn.

Pogajalska konferenca da ali ne?
Po sredinem srečanju obeh ministrov in Rehna naj bi bilo tudi znano, kaj se bo zgodilo s pogajalsko konferenco Hrvaške z Unijo, ki je napovedana za petek. Predsedujoča Češka je nakazala, da bo, če ne bo preboja in bi Hrvaška lahko odprla ali zaprla vsaj nekatera nova poglavja, to vprašanje 27. aprila uvrstila na dnevni red zasedanja evropskih zunanjih ministrov.

B. T.