"Notranji ministri so sklenili, da je Hrvaška izpolnila pogoje, potrebne za izvajanje vseh delov schengenskega zakonika," je najprej po Twitterju sporočilo slovensko predsedstvo.

Slovenski notranji minister, ki je kot predsedujoči tej sestavi Sveta EU-ja vodil zasedanje, je na novinarski konferenci poudaril, da so ministri ugotovili pripravljenost Hrvaške na vstop v schengensko območje. Tako je po Hojsovih besedah uspelo nekaj, kar se je pred začetkom slovenskega predsedovanja zdelo morda nemogoče.

Ta pomemben dosežek je sicer zgolj prvi korak pri vstopanju Hrvaške v schengensko območje, je poudaril slovenski minister. Ob tem je pojasnil tudi, da verjame, da bodo naslednji sledili razmeroma hitro in da bo tudi meja med Slovenijo in Hrvaško v bližnji prihodnosti padla.

Hojs je že ob prihodu na zasedanje izrazil optimizem, da bodo ministri na srečanju v Bruslju sprejeli sklepe glede pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen. Zadržke, ki pa naj bi bili le postopkovne narave, sta imeli na koncu po neuradnih informacijah le še Nizozemska in Švedska, a sta jih nato umaknili.

Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je danes po zasedanju izpostavila, da je soglasno sprejetje sklepov o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen resnično velik dosežek.

Evropska komisija je oceno, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, sprejela oktobra 2019. Sprejetje sklepov članic o tem, da Hrvaška izpolnjuje tehnične zahteve za vstop v schengen, je naslednji nujen korak na poti do končne odločitve.

Naslednji korak je sklep Sveta, torej članic unije, z okvirnim datumom vstopa, ki se sprejema z navadno večino. Nato mora mnenje o tem podati Evropski parlament, sledi nekaj mesecev za posvetovanje. Potem članice potrdijo svoj sklep in tako sprejmejo končno odločitev, za kar je potrebno soglasje.

Dolgo čakanje Bolgarije in Romunije

Kdaj bo Unija to odločitev sprejela, za zdaj ni znano. Bolgarija in Romunija kljub pozitivni oceni komisije čakata na ta korak že zelo dolgo. Njun vstop je bil sprva predviden marca 2011, vendar sta tedaj Nemčija in Francija temu odločno nasprotovali, češ da morata državi prej pokazati zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Razplet je povezan tudi z reformo schengenskega območja. Komisija bo predlog za prenovo schengenskega zakonika po napovedih predstavila prihodnji teden. Veliko bo odvisno od naslednjega, francoskega predsedstva. Francija je bila do zdaj med bolj zadržanimi članicami, ko je šlo za vprašanje širitev schengenskega območja.

V schengenu naj ne bi bilo sistematičnega nadzora na notranjih mejah, a migracije, terorizem in pandemija covida-19 postavljajo pod vprašaj eno od štirih temeljnih svoboščin Unije, prosto gibanje. Unija se trudi schengen prenoviti in s tem zagotoviti njegovo preživetje.

V schengenskem območju je zdaj 26 držav. Med njimi je 22 članic EU-ja – zunaj so Irska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper – ter štiri nečlanice – Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.