Evropski komisar za širitev Olli Rehn je ob robu zasedanja zunanjih ministrov v Bruslju dejal, da na podlagi zadnjih podatkov o sodelovanju Zagreba s Haagom Evropski komisiji ne more priporočiti začetka pristopnih pogajanj.

Ta naj bi se sicer začela 17. marca 2005, kot so sklenili voditelji EU-ja na decembrskem vrhunskem zasedanju v Bruslju. Komisija od hrvaške vlade zahteva, da sodišču izroči generala Anteja Gotovina, saj meni, da je za to potrebna le politična volja. Kot je znano, je Gotovina od leta 2001 na begu, hrvaška vlada pa vztraja, da ne ve, kje se skriva. V Bruslju pričakujejo, da bo Zagreb resno sprejel opozorila.

Sanader presenečen, Mesić ne
Nad izjavami Ollija Rehna, da je Gotovina v dosegu hrvaških oblasti, da so bile te v stiku z njim, da pa ni bilo politične volje za njegovo aretacijo in izročitev, je hrvaški premier Ivo Sanader presenečen. Sanader je nemudoma odpotoval v Luksemburg, ki predseduje EU-ju, da bi njegova vlada v pogovorih s komisijo skušala ugotoviti, na čem temeljijo Rehnove izjave. Zagreb namreč vseskozi trdi, da ne ve, kje je Gotovina. Oglasil se je tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki pa je takšno stališče Evropske komisije pričakoval, saj je zahteva o popolnem sodelovanju s Haagom zapisana tudi v sklepu Evropskega sveta o začetku pogajanj s Hrvaško.

Slovenija zaskrbljena
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel upa, da bo kljub omenjenim dejstvom slovenska soseda začela pogajanja po predvidenem planu, saj si Slovenija ne predstavlja rešitve za JV Evropo brez evropskega konteksta. Če bo Hrvaška zamujala, bi to pomenilo tudi zamudo pri drugih projektih v regiji, za kar pa Slovenija nikakor ni zainteresirana, je še poudaril. Ob tem je priznal, da je tudi sam pri nekaterih evropskih kolegih začutil skepso.

Barroso predstavil cilje
Zasedanja zunanjih ministrov se je udeležil tudi predsednik Evropske komisije Jose Barroso, ki je predstavil strateške smernice komisije za naslednjih pet let. Strateški program, imenovan Partnerstvo za evropsko obnovo, so komisarji sprejeli prejšnji teden, v ospredje pa postavili prizadevanje za gospodarsko rast in delovna mesta.

Ministri so program pozdravili in se strinjali, da je usklajen z njihovimi nadaljnjimi načrti za delo. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ob tem opozoril še na Balkan, na katerega komisija v tem mandatu ne sme pozabiti. Med razpravo o prihodnji finančni perspektivi so se ministri strinjali, da bi se morala pogajanja o skupni porabi med letoma 2007 in 2013 skleniti junija letos, čeprav imajo nekatere članice še vedno precej nasprotujoča si stališča.

Ministri razpravljajo še o razmerah na Bližnjem vzhodu, iraških volitvah in razmerah v Ukrajini.