Kot je po sestanku parlamentarnih strank povedal predsednik države Stipe Mesić, predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna na splošno sprejemajo. Dodal je, da je Rehnovem predlogu "vzemi ali pusti" in Hrvaška se je odločila, da ga vzame.

Na hrvaško odločitev se je že odzval tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki je načelni pozitivni odgovor hrvaške vlade pozdravil. Temu je dodal, da je mogoči dogovor blizu, bo pa Slovenija na osnutek predloga dala pripombe.

Za Hrvaško sprejemljivo bistvo predloga
Sicer pa je hrvaški premier Ivo Sanader opomnil, da sprejetje predloga še ne pomeni, da nimajo pomislekov, a glavno je, da je za Hrvaško sprejemljivo bistvo predloga. S predsedniki strank so sicer govorili tudi o posameznih točkah predloga, kaj so se dogovorili, pa ni želel povedati.

Da predlog sprejemajo, bodo komisarju sporočili v 24 urah. Razlog za to je, da se bodo med tem nadaljevala strankarska posvetovanja, ki pa se nanašajo zgolj na proceduralna vprašanja, o naravi in vsebini predloga pa so si enotni.

Predsednik hrvaškega parlamenta Luka Bebić je dodal, da bo sabor spremljal vse, kar se bodo dogovorili, pripravljeni pa so tudi na sklic izredne seje, a sam upa, da ta ne bo potrebna.

Na novinarski konferenci je Mesić poudaril, da Zagreb sprejema arbitražno sodišče, a le pod pogojem, da bo to odločalo na podlagi mednarodnega prava.

Slovenski politiki o predlogu v sredo
Ob robu obiska na Finskem pa je premier Pahor še enkrat ponovil, da bo Slovenija svoje dopolnjeno stališče pripravila na sestanku s predsedniki parlamentarnih strank v sredo, v Bruselj pa ga bo posredovala prihodnji teden. Ob tem je poudaril, da je potreben predvsem konsenz v slovenski politki, saj le ta omogoča politično podporo.

Za to si Slovenija namerava vzeti čas, je pojasnil predsednik vlade. Da si bi Slovenija vzela čas za dosego širokega političnega konsenza, je poudaril tudi minister Žbogar. "Prišli smo zelo daleč v pogovorih in potrebno je storiti še te zadnje napore, da bo dogovor zaživel, je dejal zunanji minister". Pouaril je še, da je potrebno nekatere predloge še posebej preučiti in zanikal namigovanja, da je sedanji Rehnov predlog tudi zadnji.

Predsednica LDS-a Katarina Kresal je medtem že izrazila pričakovanje, da bodo predsedniki strank dosegli soglasje.

O mejnem sporu je Pahor sicer govoril tudi s svojim finskim kolegom Mattijem Vanhanenom, ki je izrazil razumevanje s slovenskimi pogledi.

Žbogar: Slovenija lahko zavrne škodljiv predlog
Že v ponedeljek je Žbogar za TV Slovenija izjavil, da je Slovenija glede zadnjega predloga komisarja Rehna zgolj "previdna" in ga ne zavrača. Prav tako je zavrnil razmišljanja, da je Rehnov predlog uperjen proti Sloveniji.

Minister je še poudaril, da zadnji Rehnov predlog zagotovo ni dokončen in da lahko Slovenija "zavrne kateri koli predlog, za katerega misli, da ji ne odgovarja oziroma da ji škoduje. Tu ni nekih časovnih ali pa količinskih omejitev".

Od kod uhajajo informacije?
Medtem pa sta SDS-ova poslance Jožef Jerovšek in Miro Petek spomnila, da je predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Ivo Vajgl, potem ko je Žbogar poslance seznanil z Rehnovim predlogom, pozval, naj se predloga ne komentira in tako omogoči pogoje za tiho diplomacijo, saj bi curljanje informacij škodilo interesom Slovenije.

A ker se je faksimile predloga pojavil v medijih, je jasno, tako Jerovšek in Petek, da dokumenti sistematično curljajo iz vladnih krogov, hkrati pa se za to krivi opozicijske poslance. Poslanca ste še opozorila, da "vladni kandidati za evropske volitve pa dostop do informacij tudi izrabljajo za svojo promocijo pred volitvami v Evropski parlament". Ministrstvo za zunanje zadeve ob tem pozivata, naj z uhajanjem informacij prekine.

A. M./S. Z.