Vendar je ta napredek odvisen predvsem od nje same, od spoštovanja evropskega reda, tudi pri reševanju odprtih vprašanj s sosedami, so pozvali Hrvaško. Evropski poslanci so razpravljali o poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU, ki ga je pripravil poslanec Hannes Swoboda. Poročilo, ki je po rešitvi težav z zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC) pozitivno, predvideva konec pogajanj Hrvaške z EU-jem leta 2009 in njen vstop v EU leta 2011, če bo izpolnila pogoje, med katerimi so tudi dobri odnosi s sosedami.

To je poudaril avtor poročila Swoboda. Hrvaška je na dobri poti, a še so težave v pravosodju, javni upravi, boju proti korupciji in ladjedelništvu, pomembno pa je omeniti tudi odnose s sosedami, je dejal in pozval Slovenijo, naj pomaga preseči te dvostranske težave. "Če lahko tretje telo pomaga reševati težave, naj je to arbitraža ali posredovanje, je to dobro," je menil o reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško.

Rehn: Pravi prijatelji Hrvaške se ne smejo skriti
Pogajanja potekajo v skladu z načrti in Hrvaška je v preteklih dveh letih bistveno napredovala, odprla je 16 in začasno zaprla dve poglavji, na pristopnih konferencah aprila in junija pa je pričakovati odprtje novih poglavij, je v razpravi v imenu predsedstva EU-ja poudaril državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič. Vendar je hitrost pogajanj odvisna od kandidatke in njenega napredka pri izpolnjevanju pogojev, opredeljenih v dokumentih EU-ja, je opozoril.

Tudi komisar Rehn je poudaril, da pogajanja Hrvaške z EU-jem na sploh potekajo dobro, a dodal: "Hrvaška mora opraviti še veliko dela, tudi glede odprtih dvostranskih vprašanj s sosedi." Letos je lahko odločilno leto v pristopnih pogajanjih, če bo Hrvaška izpolnila določene pogoje. "Pravi prijatelji Hrvaške se ne smejo skriti in pomesti težav pod preprogo," je pozval.

Evropska komisija je pripravljena jeseni predstaviti ciljni časovni načrt, po katerem naj bi bila tehnična pogajanja končana leta 2009. Hrvaška mora za to do junija izpolniti vsa merila za odprtje pogajalskih poglavij ter zagotoviti boljše upravljanje s sredstvi EU-ja. "Žogica je na hrvaški strani," je poudaril Rehn.

Pahor si želi čimprejšnjega vstopa Hrvaške
V razpravi so sodelovali tudi trije evropski poslanci iz Slovenije: Borut Pahor (PES/SD), Ljudmila Novak (EPP/NSi) in Jelko Kacin (ALDE/LDS), ki so opozorili predvsem na to, da mora Hrvaška za hitrejšo pot v EU spoštovati evropski pravni red. "Hitrost napredovanja Hrvaške je odvisna predvsem od sposobnosti prilagajanja pravilom in pogojem EU-ja," je poudaril Kacin. Če smo se iz avanture z ERC-jem česa naučili, je to dobro, če se nismo ničesar naučili, potem je govorjenje in zaklinjanje v uspešen konec pogajanj v letu 2009 le pesek v oči, je opozoril Kacin.

Tudi Novakova je opozorila, da se v EU-ju spoštujejo dogovori, in ne izvajajo enostranski ukrepi: "Ne strinjam se s pretiranim hvaljenjem Hrvaške ob odpravi težav z ERC-jem, ki jih je sama zakuhala, saj jo s tem spodbujamo, da bo enako reševala tudi druga odprta vprašanja."

Pahor je izrazil pričakovanje, da bo EU v prihodnje sankcionirala vsa enostranska ravnanja Hrvaške pri določitvi nerešenih vprašanj meje s sosednjimi državami in poudaril, da si želi, da bi Hrvaška čim prej vstopila v EU.

Ožura: Mesićeve izjave glede dolga LB-ja neutemeljene
V luči dneva slovensko-hrvaških odnosov je medtem predsednik uprave Ljubljanske banke Borut Ožura torkove izjave hrvaškega predsednika Stipeta Mesića glede dolga hrvaškim varčevalcem nekdanjega LB-ja označil za popolnoma neutemeljene. Kot je poudaril, je vprašanje ureditve jamstva nekdanjega SFRJ-ja za devizne hranilne vloge nedvomno vprašanje nasledstva.

Mesić je v torek dejal, da je zadrževanje denarja varčevalcev LB-ja rop, da ta težava ni povezana z nasledstvom nekdanjega SFRJ-ja ter da odnos LB-ja do varčevalcev komaj zadostuje standardom, ki se pričakujejo od države članice EU-ja.

K. S.