Ob tem je izrazil upanje, da bo Hrvaška znova pregledala memorandum in spoštovala v njem zapisana določila. Kot je znano, je zagrebško sodišče danes v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke razsodilo v korist Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb. "Začuden sem, da ti postopki tečejo, toda te odločitve ne bodo imele posledic za Slovenijo," je dejal slovenski zunanji minister in izrazil obžalovanje, da Hrvaška memoranduma ne spoštuje. "Sprašujem se, zakaj je Hrvaška memorandum sploh podpisala, če ga ne namerava spoštovati, saj ta določa, da se vsi postopki ustavijo do razrešitve spora o nasledstvu."

Kot je dejal, je bilo ob lanskem podpisu memoranduma namreč popolnoma jasno, da obe državi želita, da postopki stojijo, dokler v okviru nasledstva zadeve ne bodo rešene. "Mi se ne moremo strinjati, da gre tu za civilno zadevo, saj je tudi Hrvaška z memorandumom priznala, da je naddržavna zadeva," je bil jasen Erjavec.

Kot je poudaril minister, je bil lanski memorandum podpisan s pričakovanjem, da bo Hrvaška ustavila sodne postopke, dokler ne bo najdena končna rešitev v okviru nasledstva.

Ob morebitni pravnomočnosti pritožba
Kot je pojasnil na današnji tiskovni konferenci, tudi pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah iz leta 1994 določa, da tiste odločitve, ki so v nasprotju z ustavo in zakoni Republike Slovenije, niso izvršljive. "Tudi če bi ta odločba sodišča postala pravnomočna, pričakujem, da se bodo odvetniki pritožili in Slovenija bo uveljavljala določilo iz te določbe, saj je memorandum potrdil državni zbor na način, ki je določen za ratifikacijo mednarodnih pogodb."

Po Erjavčevih besedah želi Hrvaška prek teh tožb dobiti nazaj denar, ki ga je porabila za poplačilo deviznih vlog. "To je tako, kot bi Slovenija tožila Beograd za poplačilo slovenskih deviznih vlog, ki so nastale v kakšni Jugobanki ali ostalih. Ta sodba je za nas brezpredmetna, saj pričakujem, da bo naše sodišče ugotovilo, da je ta odločitev neskladna s slovensko zakonodajo in kot taka neizvršljiva." Kot je opomnil Erjavec, si ne predstavlja, da bi lahko bila takšna določba izvršljiva v slovenskem pravnem prostoru.

Zagreb: Hrvaška je spoštovala memorandum
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu vztrajajo, da Hrvaška ni kršila memoranduma, temveč da ga je, ravno nasprotno, spoštovala. Na ministrstvu pravijo, da v memorandumu piše, da se država obvezuje zagotoviti "zastoj" postopkov. Poudarili so, da je zunanja ministrica Vesna Pusić "vse to" pojasnila na srečanju z Erjavcem novembra v Zagrebu.

Janša: odločitev je v nasprotju z mednarodnim sporazumom
Na odločitev hrvaškega sodišča se je že odzval tudi nekdanji premier Janez Janša, ki je podpisal memorandum na Mokricah. "Odločitev hrvaškega sodišča za Slovenijo ni obvezujoča, ker je v nasprotju z mednarodnim sporazumom," je zapisal Janša in dodal, da odločitev škodi predvsem kredibilnosti Republike Hrvaške in njene vlade.

Gabrovec predlaga Sloveniji, da se obrne na evropsko sodišče
Po mnenju visokega predstavnika za nasledstvo Rudija Gabrovca bi morala Slovenija razmisliti o sprožitvi meddržavnega spora pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Po njegovem mnenju gre v primeru Hrvaške za "eklatantno kršitev dveh mednarodnih pogodb in enega mednarodnega dogovora". Za omenjeno sodišče se zavzema, ker so vse naslednice nekdanje Jugoslavije njegove članice. Po njegovih informacijah se bosta Ljubljanska banka in NLB pritožila na današnjo razsodbo.

Prvi razsodbi po lanskem memorandumu
Današnji razsodbi sodišča, ki je v sporu proti Ljubljanski banki in NLB-ju razsodilo v prid tožbama Zagrebške banke in PBZ-ja, sta prvi po lanskem podpisu memoranduma. Pri tožbi PBZ-ja gre za približno 220.000 evrov, medtem ko je zahtevek Zagrebške banke občutno višji in je izražen v osmih valutah: od 318.000 funtov do 18 milijonov švicarskih frankov. Med drugim gre za 1,4 milijona evrov in devet milijonov ameriških dolarjev.

Kot je odločilo sodišče, bosta morala LB in NLB izplačati zahtevane zneske. PBZ in Zagrebška banka sta sicer zaprosila za "zastoj" v postopku, LB in NLB pa za prekinitev, vendar je sodišče njihove predloge zavrnilo, ker bi se morali stranki v postopku strinjati. Gre za prvostopenjski sodbi, ki še nista pravnomočni. Odvetnik LB-ja Matija Pečatnik za zdaj še ni želel napovedati, ali se bodo na sodbo pritožili, temveč je nakazal, da bodo najprej počakali na odziv Ljubljane.

To sta prvi razsodbi po podpisu memoranduma na Mokricah marca lani, kjer se je hrvaška vlada zavezala, da bodo postopki proti LB-ju in NLB-ju na hrvaških sodiščih mirovali do celovite rešitve v okviru nasledstva. Pričakovati je, da bodo razsodbi sledile pritožbe strani v sporu, o katerih bo potem odločalo hrvaško vrhovno sodišče.

Zunanji minister Karl Erjavec je večkrat opozoril, da sodbe hrvaških sodišč o LB-ju, celo če bi bile pravnomočne, ne bi bile izvršljive, ker bo Slovenija vztrajala pri memorandumu z Mokric, ki je za Ljubljano mednarodna pogodba.