Tokratne volitve so bile prve na Hrvaškem v evropski parlament. Naslednje bodo že čez eno leto, ko bodo volitve v celotni Uniji. Foto: EPA
Tokratne volitve so bile prve na Hrvaškem v evropski parlament. Naslednje bodo že čez eno leto, ko bodo volitve v celotni Uniji. Foto: EPA
Zoran Milanović in Jose Manuel Barroso
Hrvaška bo polnopravna članica Unije postala 1. julija. Foto: EPA

Hrvaška opozicijska desničarska koalicija, ki jo sestavljajo HDZ, Hrvaška stranka prava Ante Starčević (HSP AS) in Blok upokojenci skupaj (BUZ), je po preštetih 97 odstotkih glasov dobila 32,99 odstotka glasov, kar pomeni, da bodo imeli v evropskem parlamentu šest poslancev.

Predsednik hrvaške volilne komisije Branko Hrvatin je ob tem povedal, da je največ glasov volivcev dobila predsednica HSP AS Ruža Tomašić, slabil 62.000 glasov. Tomašićeva, ki je znana po svojih ostrih nacionalističnih stališčih, je bila šesta na volilnem seznamu. Ostalih pet poslancev bo iz vrst HDZ-ja.

V EP-ju pet SDP-jevih poslancev
Vladajoča levosredinska koalicija SDP, Hrvaška narodna stranka (HNS) in Hrvaška stranka upokojencev (HSU) je dobila dobrih 31 odstotkov glasov, tako da bodo imeli v parlamentu pet poslancev. Največ preferenčnih glasov je dobil nosilec volilne liste, nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula, ki je prejel več kot 105.000 glasov. Tudi ostali štirje poslanci te opcije so člani SDP-ja.

Enega poslanca bodo v Strasbourg poslali Hrvaški laburisti - Stranka dela (HL), ki so prejeli 5,75 odstotka glasov. Ostalih 25 volilnih list je dobilo manj kot pet odstotkov glasov.

Zmaga Tomaševićeve vzbuja v skrb
Kot je za Radio Slovenija poročal dopisnik iz Zagreba Vanja Vardjan, so imeli Hrvati na tokratnih volitvah prvič možnost oddati preferenčni glas, in pri zmagovalcih je ta skrb vzbujajoč. Kot rečeno, je največ glasov dobila Ruža Tomašić, ki je pred kratkim poslanca srbske nacionalnosti označila za četnika, in je nasploh prepričana, da so pravi državljani Hrvaške le Hrvati.

Izjemno nizka volilna udeležba
Sicer pa je prve hrvaške volitve v evropski parlament zaznamovala izjemno nizka volilna udeležba, na volišča je odšlo le nekaj več kot 20 odstotkov volivcev, pa čeprav so predvolilne raziskave napovedovale, da se bo udeležba ustavila pri 40 odstotkih.

Volilno pravico je tako izkoristilo le 745.000 od 3,7 milijona volivcev, kar je najnižja udeležba na volitvah ali referendumu od osamosvojitve Hrvaške. Za primerjavo, na prvih volitvah za slovenske poslance v evropskem parlamentu leta 2004 je bila volilna udeležba 28,35-odstotna.

Hrvaškim evropskim poslancem se bo mandat začel 1. julija, ko bo Hrvaška postala 28. polnopravna članica Unije, in iztekel prihodnje leto, ko bodo redne volitve v evropski parlament v celotni Uniji, torej tudi na Hrvaškem. Takrat bodo po novih pravilih volili le 11 poslancev, ki bodo imeli petletni mandat.

Volilvci pokazali nezadovoljstvo z vlado
Tokratne volitve so bile tudi prvi večji preizkus za vladajočo levosredinsko koalicijo pod vodstvom premierja Zorana Milanovića. Čeprav so jim javnomnenjske raziskave napovedovale zmago, so morali enega poslanca več prepustiti desničarski koaliciji. Ker so ukrepi vlade neučinkoviti, Hrvaška pa se spopada s slabimi gospodarskimi in socialnimi razmerami, so volilci vlado očitno kaznovali.