Nova uredba bo nadomestila obstoječo direktivo ter bolj jasno opredelila in poenotila pogoje, so sporočili iz pisarne evropske poslanke Tanje Fajon (S&D/SD), ki je predsedovala dialogu med institucijami.

"Naš cilj je bil, da v EU-ju poenotimo pogoje za dodelitev mednarodne zaščite, da odpravimo nepotrebne finančne in administrativne ovire in da ljudem, ki so upravičeni do azila na evropskih tleh in s tem pravice za prebivanje, omogočimo vključitev v družbo ter možnosti za dostojno delo in življenje," je dejala Tanja Fajon, poročevalka o tej problematiki v Evropskem parlamentu.

Evropska poslanka je ob tem izrazila obžalovanje, da jim ni uspelo doseči želenega dogovora o poenotenju obdobja dovoljenj za bivanje, zagotovili pa so, da bodo države članice upravičencem do statusa begunca oziroma subsidiarne zaščite izdajale dovoljenja z minimalno veljavnostjo treh oziroma enega leta.

Kot je še dodala, državam ne bo treba izvajati stalnih pregledov mednarodne zaščite, če za to ne bo utemeljenih razlogov. Tanja Fajon je to določilo označila za veliko zmago za parlament. "S tem bomo članice razbremenili nepotrebnih dodatnih finančnih in administrativnih bremen, hkrati pa upravičencem do azila zaradi neomejenega statusa omogočili več stabilnosti in varnosti ter možnost uspešnejšega in hitrejšega vključevanja v družbo," je pojasnila.

"Dosegli smo tudi pomemben preboj glede uporabe zaščite v državi izvora, definicije družinskih članov, tudi položaja otrok brez spremstva. Veliko zmago smo v parlamentu dosegli s popolnim izenačenjem z EU-državljani glede pravic do dela, izobraževanja, socialne pomoči ..." je poudarila Tanja Fajon.

Na vrsti voditelji članic
A končna odločitev je zdaj rokah evropskih voditeljev, ki bodo konec junija na vrhu EU-ja odločali o nadaljnji usodi "nujne reforme" obstoječega dublinskega azilnega sistema, je opozorila poslanka. "Če dogovora o njej ne bo, bo ves trud zaman, saj v Evropi ne bomo zagotovili učinkovitega upravljanja migracij in varnosti," je dejala.

Prizadevanja za prenovo dublinske uredbe
Članice Unije se medtem trudijo doseči dogovor o prenovi dublinske uredbe, ki določa, da je treba prošnjo za azil obravnavati v prvi državi vstopa v EU-ja. Veljavna pravila so se ob množičnem prihodu prebežnikov izkazala za popolnoma neučinkovita.

Najspornejši del reforme je mehanizem, ki v resni krizi v skrajnem primeru predvideva obvezno premeščanje beguncev po članicah Unije po vnaprej določenem ključu. Medtem ko Višegrajske države (Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška) obveznim begunskim kvotam odločno nasprotujejo, južne članice, v katerih je največ prebežnikov, kot je Italija, zahtevajo več solidarnosti.