Ni ograje, ki bi zadržala 100.000 ljudi, je povedal Šefic. Prizor je izpred let v Šentilju. Foto: BoBo
Ni ograje, ki bi zadržala 100.000 ljudi, je povedal Šefic. Prizor je izpred let v Šentilju. Foto: BoBo
Boštjan Šefic
Šefic opozarja na odpiranje nove poti čez Balkan. Foto: BoBo/Borut Živulović

Zato moramo najti skupen pristop in vzpostaviti skupne mehanizme za boj proti nezakonitim migracijam, saj drugače obstaja velika verjetnost, da bo celotna regija postala nekakšen 'hot spot' (žariščna točka), kot so vzpostavljeni v Grčiji in Italiji. To pa lahko na koncu predstavlja tudi veliko varnostno tveganje.

Boštjan Šefic, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve
Predstavniki ministrstev so se zavzeli za okrepljeno vlogo Frontexa. Foto: Tarča RTV SLO
Nova prebežniška pot: Nujno sodelovanje držav

Konference se je kot slovenski predstavnik udeležil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Spomnil je, da so vodje policij že poprej na Brdu na podlagi predlogov Slovenije sprejeli več konkretnih ukrepov. Med drugim tiste, ki jih morajo izvajati države same. "To je predvsem dosledna natančna registracija vseh nezakonitih prebežnikov v državi, izmenjava informacij in preprečevanje zlorab," je povedal. Pa tudi ukrepe v okviru regije in v razmerju do partnerjev v Evropski uniji.


Preprečiti zlorabe azilnih sistemov

V nastopu na konferenci je Šefic poudaril ključne dogovore generalnih direktorjev policij, ki naj bi prispevali k boljšemu upravljanju migracij v regiji. Med drugimi tudi predlog Slovenije za uporabo koncepta varne tretje države, ki lahko prispeva k hitrejši obravnavi prošenj in s tem skrajša azilni postopek, so sporočili z notranjega ministrstva. Kot je povedal za Slovensko tiskovno agencijo, je cilj preprečiti zlorabe azilnih sistemov.

Dogovorili so se tudi o stalni in odprti komunikaciji med policijami v regiji ter okrepljenem operativnem sodelovanju, pa tudi, da bodo države dosledno izvajale dvostranske sporazume o vračanju in okrepile vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v tretje države.

Sklepe so na današnji konferenci v Sarajevu udeleženci v razpravi soglasno podprli in jih vključili v sklepe srečanja.

Šefic je izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija dobila podporo za ukrepe. Vse ministre, namestnike ministrov in državne sekretarje notranjih ministrstev držav udeleženk pa je pozval k zagotovitvi uresničevanja sklepov na operativni ravni.

Sekretar je na konferenci poudaril, da Slovenijo izjemno skrbi dnevno slabšanje migracijske situacije na Zahodnem Balkanu, saj se je posledično občutno povečalo tudi število prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji, so sporočili z MNZ-ja.

Odprtje jadranske obalne poti
Slovenijo še posebej skrbi odprtje nove, t. i. jadranske obalne poti, ki vodi iz Grčije v Albanijo, Črno goro, BiH, Hrvaško in nato v Slovenijo. Dejavna, a manj, je tudi stara migracijska pot skozi Makedonijo in Srbijo ter naprej na Hrvaško in Slovenijo. "To kaže na izjemno dobro organiziranost tihotapcev," je dejal.

Prav tako se uveljavljajo novi načini nezakonitih prehodov, ki postajajo tudi nevarni za življenje prebežnikov. Poudaril je, da je treba migracije ustaviti in nadzorovati pri izvoru in tem državam tudi vsestransko pomagati, saj bodo "sicer morali z maksimalno zaostrenimi ukrepi migracije ustaviti na zunanji meji EU-ja". Vsako zaostrovanje nadzora na schengenskih zunanjih mejah pa bo imelo vpliv na regijo, česar nikakor ne želimo, je dejal.

"Zato moramo najti skupen pristop in vzpostaviti skupne mehanizme za boj proti nezakonitim migracijam, saj drugače obstaja velika verjetnost, da bo celotna regija postala nekakšen 'hot spot' (žariščna točka), kot so vzpostavljeni v Grčiji in Italiji. To pa lahko na koncu predstavlja tudi veliko varnostno tveganje," je opozoril. Pozval je tudi k takojšnjemu ukrepanju držav, institucij EU-ja in agencij ter mednarodne skupnosti.

Vključitev Frontexa v učinkovitejši nadzor
Udeleženci srečanja so sprejeli deklaracijo, v kateri so z varnostnega vidika poudarili predvsem potrebo po sistematični registraciji prebežnikov v vseh državah, doslednem spoštovanju dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu, izmenjavi operativnih podatkov, skupnih operacijah proti tihotapcem in vključitvi Frontexa pri učinkovitejšem nadzoru meje med Grčijo in Albanijo.

Poleg tega so opozorili na humanitarni vidik migracij, še zlasti na posebno občutljivost in human odnos do prebežnikov ob spoštovanju človekovih pravic, pa tudi kulturnih, tradicionalnih, verskih in drugih posebnosti. Pri spoprijemanju z migracijami pa še posebej v BiH-u pričakujejo finančno in materialno podporo predvsem od agencij EU-ja in ZN-a, so sporočili z MNZ-ja.

Konferenca o varnostnih in humanitarnih vidikih migracij v regiji je potekala v organizaciji ministrstva BiH-a za varnost in Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Udeležili so se je predstavniki držav regije in Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Grčije ter Madžarske.

Šefic: Pričakujemo zavarovanje zunanjih mej EU-ja
Šefic je za STA še zanikal poročanje hrvaških časopisov, da Dunaj in Ljubljana od Zagreba zahtevata, naj v okviru nadzora migracij razporedi vojsko ob meji z BiH-om. "Slovenija ni nikoli od nobene države – niti od Hrvaške – nič zahtevala," saj je stvar države članice in Frontexa, da skupaj ocenijo, ali še kaj potrebuje. Že večkrat pa je upravičeno izrazila pričakovanje, da se zavarujejo zunanje meje EU-ja, je dodal. O potrebi po varovanju te meje sta danes v Sarajevu govorila tudi s hrvaško kolegico.

Vodja avstrijske kriminalistične policije Franz Lang pa je po poročanju tamkajšnjih medijev v Sarajevu potrdil, da znotraj EU-ja že skoraj tri leta razmišljajo o vzpostavitvi centrov zunaj EU-ja za prebežnike "bliže izvoru migracij", kjer bi jih registrirali in nastanili. Tam bi tudi počakali na odgovore na svoje prošnje za mednarodno zaščito v državah EU-ja. Dodal je, da se mu zdi, da sta bila med mogočimi državami za te centre omenjena Ukrajina in Egipt, da pa ne ve, kako daleč je predlog in katere države so zdaj v igri.

Zato moramo najti skupen pristop in vzpostaviti skupne mehanizme za boj proti nezakonitim migracijam, saj drugače obstaja velika verjetnost, da bo celotna regija postala nekakšen 'hot spot' (žariščna točka), kot so vzpostavljeni v Grčiji in Italiji. To pa lahko na koncu predstavlja tudi veliko varnostno tveganje.

Boštjan Šefic, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve
Nova prebežniška pot: Nujno sodelovanje držav