Vzpostavljena nova balkanska pot
Kot je Boštjan Šefic po telefonu povedal iz Beograda, je dejstvo, da se je ob klasični migracijski poti čez Srbijo in Hrvaško na območju vzpostavila tudi nova balkanska pot, ki poteka iz Grčije čez Albanijo, Črno goro, Kosovo, BiH in Hrvaško v Slovenijo.

S kolegi je tako govoril, kako imeti nezakonite migracije pod nadzorom, kako učinkovito izvajati skupne mednarodne obveznosti, dvostranske sporazume in kako dolgoročno obvladovati sedanjo in prihodnje razmere. Dogovorili so se za operativni pretok informacij, vzpostavitev kontaktnih točk tako na operativni kot politični ravni.

Veliko časa so namenili tudi preprečevanju dela organiziranih kriminalnih skupin, ki obvladujejo nezakonite migracije.

Govorili so tudi o konkretni pomoči, ki jo potrebujejo posamezne države, pri čemer bi lahko pomagale članice EU-ja in tudi EU, vključno s sporazumi med državami in Frontexom, ki bi lahko poslal svoje strokovnjake v posamezne države.

Bilo je več vprašanj, idej, tudi pobude z njihove strani, ki jih bomo v prihodnjih tednih preučili in "se verjetno v razmeroma kratkem času znova sešli in dokončno oblikovali nekatere ukrepe in dejavnosti", je povedal.

Pojasnil je, da ocene kažejo, "da je v celotni regiji Zahodnega Balkana, vključno z Grčijo, migracijski potencial, ki šteje približno 50.000 ljudi". Poudaril pa, da na gibanje migrantov vplivajo številni dejavniki.

Med njimi so vremenske razmere, saj se spomladi in poleti močno izboljšajo. Vplivajo tudi odločitve v državah na migracijskih poteh. Tako imajo npr. zdaj prosilci za azil v Grčiji možnost, da z otokov pridejo na celino. Eden mogočih dejavnikov so tudi vizumske liberalizacije, ki lahko v prihodnosti prispevajo k povečanju.
Morebitni dejavniki so tudi odnosi med EU-jem in Turčijo, kjer je pol milijona beguncev, razmere v Siriji, od koder je zaznati povečan prihod beguncev v Turčijo. Opazen je tudi povečan prihod beguncev iz Turčije proti Grčiji. "Vse to seveda vpliva na pritisk na končne države," je dejal.

Tokovi so se okrepili
Po njegovih besedah vsi zaznavajo, da so se migracijski tokovi okrepili, število migrantov pa se je povečalo. V ponedeljek je tako v Sloveniji število ilegalnih migrantov, ki so prišli od 1. januarja letos v državo, preseglo tisoč, kar je okoli 300 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Poudaril je, da gre za število, ki ga še obvladajo in da niso potrebni kakšni posebni ukrepi. Novo pa je to, da jih je okoli 85 odstotkov v Sloveniji zaprosilo za mednarodno zaščito. "To je kar velik pritisk na naš azilni sistem," je dejal. Največ jih je prišlo po omenjeni novi balkanski poti, ki se začne v Grčiji.

Povedal je tudi, da se je struktura migrantov v Sloveniji glede na lani bistveno spremenila, tako da jih je letos največ prišlo iz Alžirije, Maroka, nekaj iz Libije, Pakistana, Kosova, Turčije in nekaj malega iz Sirije.

Poudaril pa je, da Slovenija za zdaj tok v celoti obvladuje. Nezakonitih prehodov proti Avstriji, Italiji skoraj ni.

Položaj doma povsem pod nadzorom
Glede varnostnih razmer v Sloveniji je poudaril, da izrazitih varnostnih težav doslej ni bilo in da tem vprašanjem posvečajo posebno pozornost. Ob povečanem številu nezakonitih migracij in morebitnem povečanem številu prosilcev "pa seveda ne moremo izključiti, da bi se situacija zaostrila", a "doslej tega ni bilo, resnično sprejemamo vse dejavnosti, da preventivno delujemo s ciljem preprečevanja nastanka takih situacij", je dejal. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi urad, nevladne organizacije, drugi državni organi. "V Sloveniji nam to zelo dobro uspeva. Tudi v primerjavi z nekaterimi drugimi državami je pri nas res dobro stanje," je dodal.

Načrtuje še obisk kolegov v BiH-u in Črni gori. So pa v stalnem stiku tudi s kolegi na ravni EU-ja, saj skuša Slovenija po njegovih besedah prevzeti pobudo pri obvladovanju migracijskih tokov, zavedajoč se mogočih izzivov, če bi zastali. Zadovoljen je, da so naleteli v državah na pozitiven odziv, na katerega upajo tudi pri konkretnih ukrepih. Kolegi se zavedajo morebitnih težav, zavedajo se, da se moramo teh vprašanj skupaj lotiti, je dejal še po tem, ko je v ponedeljek in torek imel pogovore s kolegi v Zagrebu in Beogradu. Kot pomembno je še izpostavil, da vsaka država opravi svoje obveznosti.