Prejšnji teden je t. i. trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad) po zaključnem pregledu stanja irskih financ in gospodarstva prižgala zeleno luč za izhod države iz triletnega programa pomoči.

"To je pravilna odločitev za Irsko," je v parlamentu dejal irski premier Enda Kenny. Irska se bo zdaj spet lahko sama zadolževala na finančnih trgih.

Kenny je že oktobra napovedal, da bo Irska iz reševalnega programa izstopila 15. decembra in si tako povrnila gospodarsko neodvisnost. IMF je sicer prejšnji teden izrazil željo, da Irska program pomoči zapusti postopoma, saj njeno gospodarstvo kljub vsem ukrepom še naprej ostaja šibko.

Bančni sektor še potrebuje ukrepe
Predsednik ECB-ja Mario Draghi je dejal, da je treba Irski čestitati za dosežen napredek, a čeprav je ta opazen na veliko področjih, je po njegovih besedah ponekod potrebnega še več ukrepanja, še posebej v bančnem sektorju.

Draghi je še dejal, da je odločitev o tem, ali bi morala Irska ob izstopu iz programa pomoči vendarle zaprositi za previdnostno posojilo, v rokah irske vlade. Sam sicer meni, da bi bilo takšno posojilo koristno, čeprav je po drugi strani država dosegla velik uspeh.

Na začetku letošnjega leta je Dublin sicer namignil, da bo zaprosil za previdnostno posojilo v vrednosti 10 milijard evrov, da bi se tako lažje vrnil na finančne trge.

Varčevanje za 85 milijard evrov
Irska je za finančno pomoč zaprosila leta 2010 in rešilni sveženj je bil vreden 85 milijard evrov. V zameno je moral "keltski tiger" privoliti na stroge varčevalne ukrepe. Tako je otoška država izvedla obsežne strukturne reforme, fiskalne cilje in spodbudila zaposlovanje.

Irska bo kot prva članica evrskega območja zapustila program pomoči, za katero so zaprosili še Ciper, Grčija in Portugalska.