Irski državljani so na referendumu odločali o usodi Lizbonske pogodbe. Uro pred zaprtjem volišč je bila udeležba 40-odstotna.

Nizka udeležba (pod 45 odstotki) naj bi bila bolj v prid kritikom pogodbe, izidi pa bodo znani v petek. Irska je edina država, ki je za odločanje o ratifikaciji dokumenta pozvala državljane. V primeru zavrnitve pogodbe pa se v EU-ju napoveduje politična kriza.

Vse večje irske stranke so se zavzemale za pogodbo, ki prinaša učinkovitejše delovanje Evropske unije, a v zadnjih tednih je potekala tudi močna kampanja proti, ki jo je vodila široka koalicija s Sinn Feinom, edino parlamentarno stranko, ki nasprotuje pogodbi, na čelu. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid, saj je bilo veliko volivcev neodločenih.

Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale različno: ena je pokazala, da so prvič v prednosti nasprotniki pogodbe, saj se je ob visokem odstotku neodločenih (28 odstotkov) 35 odstotkov vprašanih izreklo proti pogodbi, le 30 odstotkov pa za, druga pa je pokazala na rahlo prednost zagovornikov pogodbe.

Irci se bojijo zmanjšanja vpliva
Kot glavni razlog za nasprotovanje pogodbi Irci navajajo predvsem nezadostno poznavanje, kaj pogodba prinaša, oz. določil ne razumejo. V Sinn Feinu pravijo, da je pogodba slab posel za Irsko, saj naj bi zmanjšala njeno politično moč, oslabila oz. zamajala njeno nevtralnost, prinašala pa naj bi tudi spremembe na slabše za gospodarstvo in pravice delavcev. Sprememba davčnega sistema naj bi oslabila Irsko kot davčni raj z veliko tujimi naložbami. Katoliška desnica trdi, da bi določila pogodbe o povečanju moči Evropskega sodišča lahko privedla do sprememb irske zakonodaje, med drugim tudi prepovedi splava.

Približno trije milijoni volivcev so odgovarjali na vprašanje, ali podpirajo dopolnilo k ustavi, ki bi Irski omogočil ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Glavni poudarki pogodbe so številčno manjša Evropska komisija, umik možnosti veta držav glede odločanja na več področjih, določitev funkcije stalnega predsednika Evropskega sveta in večja pooblastila na področju zunanjih zadev Unije. Leta 2001 so bili ravno Irci tisti, ki so skoraj preprečili širitev EU-ja na vzhod, šele v drugem krogu so potrdili pogodbo iz Nice.

Barroso poziva k podpori
Irski minister za evropske zadeve Dick Roche je na predvečer referenduma napovedal zmago kampanje za pogodbe, a z zelo tesnim izidom. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je znova pozval vse države EU-ja, naj podprejo pogodbo, ki naj bi začela veljati 1. januarja 2009. Izmed 27 držav je Irska edina, ki o podpori Lizbonske pogodbe odloča na referendumu, vse druge so to že ali še bodo storile v parlamentu. V sredo sta podporo pogodbi kot 16. in 17. država izrekli Finska in Estonija. Glede na njihovo podporo pogodbi je Barroso poudaril, da bodo reforme, ki jih uvaja pogodba, EU-ju omogočile učinkovitejši boj s svetovnimi izzivi.

Tudi Grčija rekla da
V noči na četrtek je Lizbonsko pogodbo ratificiral tudi grški parlament, zanjo so glasovali poslanci dveh največjih strank, medtem ko so bili proti komunisit, skrajno leva stranka Siriza in manjša desničarska stranka Laos.

K. T.