Italijanski načrt za okrevanje in odpornost je vreden dobrih 194 milijard evrov iz evropskih skladov. Od tega je nepovratnih sredstev za skoraj 69 milijard, ostalo pa so ugodna posojila. Sosednja država je tako daleč največja prejemnica sredstev iz tega evropskega mehanizma, ki se bo iztekel leta 2026.

Lani julija se je vlada Giorgie Meloni soočala z zamudami pri doseganju mejnikov in ciljev, nujnih za izplačila polletnih obrokov iz evropskih Skladov za okrevanje in odpornost. Toda Italija je nato pospešila svoja prizadevanja: Bruselj ji je pred nekaj dnevi prižgal zeleno luč za izplačilo 11 milijard evrov vrednega petega obroka, vlada pa je že zaprosila za šesti obrok v višini slabih devet milijard.

Če prištejemo petega, je v državne blagajne priteklo dobrih 113 milijard evrov iz omenjenih evropskih skladov, kar je 58 odstotkov od 194 milijard, predvidenih do izteka leta 2026.

Toda ni vse zlato, kar se sveti. Po podatkih državnega računovodstva je Italija do junija letos porabila komaj 50 milijard evrov. Ritem vlaganj je bil še posebej počasen v letošnjem prvem polletju: skupaj za samo štiri milijarde evrov.

S finančnega ministrstva neuradno prepričujejo investitorje, naj pospešijo porabo, saj Italija sicer tvega, da bodo cilji - kot je, med drugimi, gradnja novih hitrih železnic in vrtcev - ostali nedoseženi. Bruselj bi v tem primeru lahko znižal preostalih pet izplačil, skladi pa bi se zaprli še pred dokončanjem projektov.

Poznavalci zato navijajo za nova pogajanja, za podaljšanje mehanizma čez leto 2026. Toda Meloni je na evropskem parketu za kaj takšnega trenutno prešibka.