Evropska komisija meni, da trenutni slovenski predpisi lahko vodijo do izkrivljanj na enotnem trgu zavarovalniških storitev, zato od Slovenije zahteva zagotovitev skladnosti njenih predpisov o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju z evropskimi smernicami o neživljenjskem zavarovanju ter s predpisi v povezavi s prostim pretokom kapitala in svobodo opravljanja storitev.
Svojo zahtevo je komisija predložila v obliki drugega pisnega opomina ali obrazloženega mnenja, kar je druga stopnja postopka za ugotavljanje kršitev evropskega pravnega reda. Če Slovenija v dveh mesecih ne bo pripravila zadovoljivega odgovora, lahko pričakuje postopek na Sodišču Evropske unije.
Komisija meni, da Slovenija ne upošteva v celoti pravil, ki spodbujajo gospodarsko učinkovitost in integracijo evropskega zavarovalniškega trga. Gre za skupni pravni okvir, znotraj katerega lahko zavarovatelji delujejo po vsej Uniji, se ustanavljajo in prosto opravljajo svoje dejavnosti.
Premalo zaščitene pravice
Komisija je Slovenijo je že drugič opomnila tudi glede tega, da je v nacionalno zakonodajo neustrezno prenesla smernice o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo. V Bruslju opozarjajo, da slovenska nacionalna zakonodaja ne zagotavlja zadostne zaščite pravic potrošnikov, ki izhajajo iz omenjenih smernic.
Smernice o trženju finančnih storitev na daljavo potrošnikom med drugim omogočajo pravico do določenih informacij pred sklenitvijo pogodbe ter pravico do odstopa od pogodbe v 14 dneh. Komisija Sloveniji očita, da potrošniki, ki želijo na daljavo skleniti pogodbo za finančne storitve, nimajo na voljo vseh informacij, ki so predvidene v smernicah.
Obstaja namreč možnost, da potrošnik ne bo dobil informacij o pravicah do predčasne ali enostranske prekinitve pogodbe, informacij o pristojnem sodišču in informacij o skupni ceni, ki jo je treba plačati za finančno storitev v primeru sklenitve pogodbe na podlagi telefonskega klica, je ugotovila komisija.
Zaključen pravni postopek
Evropska komisija je končala pravne postopke glede varnosti pri delu proti desetim državam članicam, med njimi proti Sloveniji, potem ko so te države komisijo obvestile o nacionalnih ukrepih za prenos smernic EU-ja o optičnih sevanjih v nacionalno zakonodajo.
Poleg Slovenije so komisijo o nacionalnih ukrepih za prenos smernic v nacionalno zakonodajo obvestile še Bolgarija, Ciper, Nemčija, Danska, Francija, Madžarska, Luksemburg, Portugalska in Romunija, zato je Bruselj zaključil tudi njihove primere. Po drugi strani Poljska komisije še ni obvestila o tovrstnih ukrepih, zato je komisija z obrazloženim mnenjem pozvala to članico k izpolnitvi pravnih obveznosti.
Smernice o optičnih sevanjih določajo minimalne zahteve za varstvo delavcev pred tveganji, povezanimi z optičnimi sevanji, zlasti zaradi njihove škodljivosti za oči in kožo. Optično sevanje lahko nastane pri izpostavljenosti delavcev laserjem, UVA ter drugim posebnim vidnim in nevidnim vrstam umetne svetlobe. Tveganje za zdravje in varnost je še posebno veliko v sektorjih, kot sta kovinarstvo in varjenje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje