Premier Janez Janša je v uvodu predstavitve spomnil na krizno desetletje, ki je močno zaznamovalo delovanje Evropske unije. Leta 2008 se je začela svetovna finančno-gospodarska kriza, sledile so vojna v Gruziji, migrantska kriza, vojna v Ukrajini, nato brexit, zdaj pa smo v covidni krizi, je naštel. Institucije Evropske unije so se v tem času bolj ali manj ukvarjale z odzivom na dano situacijo in se posledično niso mogle primerno posvetiti prihodnosti.

Poleg tega se je izkazalo, da na številne izzive Evropska unija ni bila dobro pripravljena. Tako je trajalo kar nekaj časa, da se je po grškem zlomu vzpostavil institucionalni mehanizem za pomoč, in vemo, v kakšnem stanju je bila zveza marca lani ob prvem valu pandemije. To je treba popraviti, zato sta prvi prioriteti slovenskega predsedovanja okrevanje in odpornost, je navedel Janša.

Med drugim bo treba v praksi izvesti finančno, digitalno in zeleno transformacijo Unije, kar se prav zdaj začenja s potrjevanjem nacionalnih načrtov. Ker se vse pogosteje spoprijemamo s kibernetskimi napadi, je treba najti tudi odziv nanje. In da bomo naslednjo pandemijo pričakali veliko boje pripravljeni, bo treba vzpostaviti evropsko zdravstveno unijo, je naštel.

Janša je med prioritete uvrstil tudi izvedbo konference o prihodnosti Evropske unije in se o tem še največ razgovoril. Časa je malo, končana naj bi bila do francoskega predsedovanja naslednjo pomlad.

Slovenija bo poskrbela, da o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo prihodnje generacije Evropejcev, ne bodo razpravljali samo predstavniki evropskih institucij in birokrati, temveč bodo glas dobili tudi predstavniki držav članic, civilne družbe, možganskih trustov, pa tudi nekdanjih političnih voditeljev, predvsem tistih, ki so sodelovali pri sicer spodleteli evropski ustavi in nato lizbonski pogodbi. Ti bodo lahko izpostavili marsikatero vprašanje, ki odtlej še ni dobilo primernega odgovora. Predvsem pa bo razprava vključujoča in bi zajemala širok spekter mnenj, je zagotovil.

Kaj pa so izzivi Evropske unije, ki zahtevajo najvišjo pozornost? Janša je posebej poudaril širitev Evropske unije na Zahodni Balkan. Če se namreč ne širi Unija, se v našo soseščino širi nekdo drug, in ta širitev ni ravno povezana s človekovimi pravicami ali vladavino prava, je poudaril. Imamo tudi Gruzijo in Moldavijo, ki ju je na poti ustavila Ruska federacija, je navedel. Če bomo vekomaj čakali, da Rusija vrne Krim in se lahko začnejo pristopna pogajanja, bomo morda po Janševih besedah čakali 200 let.

Evropska unija bo tudi morala razmisliti o svojem globalnem strateškem položaju. Njena vloga je "izzvana" že v soseščini, denimo v Sredozemlju, kaj šele na svetovni ravni, kjer je karte močno premešal vzpon Kitajske. Evropa je bila dolgo, tudi zadnjih 30 let, preveč zagledana sama vase in očitno ni opazila, da se njen delež tako po BDP-ju kot po patentih, inovacijah vztrajno krči. Razmisliti bo morala, koliko je za doseganje ciljev koristna zgolj mehka moč. V podsaharski Afriki je okoli 400 milijonov ljudi podvrženih slabim razmeram, predvsem pa vse hujšemu terorizmu. Ti ljudje bodo iskali boljše življenje v Evropi in Evropa se bo morala odločiti, ali bo postavljala zid na Sredozemlju ali pa bo šla v tiste države in pomagala vzpostaviti boljše razmere, je navedel. Razprava o tem, ali EU potrebuje trdo moč, traja že predolgo, je opozoril.

Sledila so poslanska vprašanja.

Korče: Priznajte, da vam je spodletelo pri upravljanju epidemije

Jerca Korče (LMŠ) je premierja vprašala, ali je sposoben prevzeti odgovornost in javno priznati, da mu je spodletelo pri upravljanju epidemije in spoprijemanjem s posledicami. Navedla je, da je Slovenija v Evropski uniji druga po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev in 6. po številu smrti na milijon prebivalcev. Namesto želenih 70 odstotkov imamo 33 odstotkov polno cepljenih, po številu cepljenih z enim odmerkom pa smo na 22. mestu v Evropski uniji. Spomnila je še na Janševo izjavo, da bo Slovenija tudi po drugem valu med zmagovalci, pa da se bomo s statistiko ukvarjali, ko bo epidemija končana. Uradno je bila končana 15. junija.

Janša je odgovoril z besedami, da je pogoje za uradno razglasitev in končanje epidemije postavila stroka, da pa pandemija še traja, ne nazadnje nas čaka četrti val jeseni, in še ni čas, da potegnemo črto. Imamo pa določene statistike in Slovenija je marsikje med boljšimi, marsikje "ni med boljšimi" in je nekje v povprečju, ko gre za ključne kazalnike epidemije. Tudi po precepljenosti smo v evropskem povprečju, je navedel. Poletje še traja, cilj 70 odstotkov še lahko dosežemo. V nasprotnem primeru bomo imeli ponovno zaprtje. "Vnaprej povem," je sporočil premier. Glede terjanega "priznanja" o sposobnosti upravljanja epidemije pa je Korčetovi odgovoril: "Tukaj priznavam, da vam, čeprav ste se zelo trudili, ni uspelo s tem, da ste skušali boj z epidemijo narediti, kolikor je možno težek." Spomnil je na nasprotovanje maskam v šolah, pa nasprotovanje sledilni aplikaciji, ki bi lahko lani marsikaj rešila.

Prednik: Višina javnega dolga se močno povečuje

Poslanec SD-ja Jani Prednik je predsednika vlade vprašal, s kakšnimi ukrepi namerava nadomestiti izpad prihodkov, ki ga je vlada povzročila. Ali namerava na podlagi opozoril fiskalnega sveta in tudi druge strokovne javnosti ustaviti načrte za nadaljnje zmanjševanje prihodkov proračuna? In zakaj svoje vlade ne obravnava z enako strogostjo, kot jo je namenil vsem preteklim vladam, ko so "zahtevali uveljavitev najstrožje oblike fiskalnega pravila in eno ob proračunskem presežku obtoževali celo rušenja ustavnega reda"?

Prednik je namreč opozoril, da se javni dolg hitro povečuje, obenem pa vlada načrtuje ukrepe, ki bodo še dodatno rušili razmerje med proračunskimi prihodki in odhodki, do te mere, da bi kmalu lahko imeli celo 1,5 milijarde evrov primanjkljaja, kar potrjuje tudi fiskalni svet. Še posebej ga je zmotila navedba, da je že letos nastala polmilijardna luknja, tudi če iz slike izločilo proticovidne ukrepe, s katerimi se SD po Prednikovih besedah strinja.

Janša je odgovoril, da je treba za dobro proračunsko sliko znati tako denar deliti kot tudi ustvarjati. Ta vlada je – kar se tiče ustave, izvedbenega fiskalnega zakona in tudi evropske regulative – 100-odstotno znotraj zastavljenih meril, je zagotovil. Kar se tiče javnega dolga, smo za 20 odstotnih točk nižje od evropskega povprečja, za letos in prihodnje leto imamo napovedanih eno najboljših gospodarskih rasti v Evropski uniji, med krizo smo izboljšali bonitetne ocene Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, imamo nižjo stopnjo brezposelnih kot pred krizo, je naštel. In tu je tudi odgovor na vprašanje, od kod denar, ki bo nadomestil izpad proračunskih prihodkov: več delovnih mest, več plačanih davkov in prispevkov. Po Janševih besedah praktično ne mine teden, da ne bi odprli več deset milijonov evrov vredno investicijo v Sloveniji, do te mere, da je potreba po kvalificiranih delovnih mestih višja od ponudbe.

Bah Žibert: Politika naj stopi skupaj in pozove k cepljenju

Kaj lahko naredi Slovenija oz. vlada, da bi se izognili hudim posledicam, ki bi jih prinesel četrti val, je Janšo spraševala poslanka Anja Bah Žibert (SDS), ki je kot pomembno izpostavila, da bi vsa politika stopila skupaj, tudi DZ, in bi pozvali državljanke in državljane, ki tega še niso storili, da se vendarle cepijo. Janša je soglašal, da bi bila zelo dobra ideja, če bi vse poslanske skupine v DZ-ju skupaj pozvale ljudi, naj se cepijo, saj bi bilo to po njegovih besedah velik prispevek, da bo življenje v jeseni bolj normalno.

"Vsaj zdaj stopimo skupaj, da prepričamo čim več ljudi, da se cepijo." Le tako bomo preprečili, da bi tudi "mi morali sprejemati zakonodajo, kjer bo cepljenje vsaj za določene kategorije obvezno".

Opozoril je, da je koronavirusna različica delta za 60 odstotkov bolj nalezljiva od angleške različice in tudi v nekaterih državah, ki so zelo blizu Slovenije, so napovedi, da bi pri njih novi val nastopil že konec julija.

V Sloveniji je po Janševih navedbah okoli 40 odkritih primerov okužb z različico delta, trenutno epidemiologi sledijo vsem stikom okuženih, vendar pa se v roku meseca dni pričakujejo nove okužbe s to različico in bo zagotovo prišlo do naraščanja števila okužb. "Cepiva so v veliki meri ustrezen odgovor na to," je dejal premier.

Spoprijemamo se s situacijo, ko "ukrep, ki pomaga, imamo". V Sloveniji je v tem trenutku dovolj tako vektorskih kot mRNA-cepiv, a ne le pri nas, temveč tudi v drugih državah EU-ja "ostajamo žrtve nekega prepričanja", da se bodo drugi cepili, sam pa bom "med tistimi 30 odstotki, ki se jim ne bo treba".

Po njegovih besedah o ukrepih in možnostih, kaj storiti, poteka razprava na ravni evropskega vrha. Kot so jih informirali kolegi, pa je v nekaterih državah med ukrepi, ki so v pripravi, tudi obvezno cepljenje odraslega prebivalstva, v drugih razmišljajo o obveznem cepljenju za določene kategorije prebivalstva: zdravstvene delavce, zaposlene v domovih za starejše, učitelje, zaposlene v kritični infrastrukturi, v preskrbi.

Večina držav tudi ukinja brezplačno testiranje, je dejal in dodal, da je res vprašanje, "zakaj bi drugi, ki so se cepili, plačevali zate, ki se nočeš cepiti, da se greš lahko brezplačno testirat". Med ukrepi pa je navedel tudi striktno upoštevanje sistema PCT pri udeležbi na dogodkih. "Verjetno bomo tudi mi razpravljali o nekaterih teh vprašanjih in se bo treba odločiti," je poudaril.

Nemec: Predsednik vlade je bil pri ključnih temah precej v zadregi

Do predstavitve programa slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja pa so bili kritični v opoziciji. Koordinator Levice Luka Mesec je v izjavi za novinarje poudaril, da so poslanci v polurnem premierjevem govoru bolj malo slišali o programu slovenskega predsedovanja. Strinjal se je z Janševo iztočnico, da se Evropa že več kot deset let spopada s krizami, ker nanje ni bila pripravljena.

"Ampak problem je, da je on, ki naj bi zdaj kot predsedujoči Svetu EU-ja ponudil rešitev, med vsemi temi splošnimi frazami o Zahodnem Balkanu, Kitajski, migrantskih krizah in tako naprej, omenil samo to, da bi imel konferenco o prihodnosti Evrope," je Mesec dejal o premierjevem govoru. Skrbi ga, da s takšnim programom Evropa tudi po slovenskem predsedovanju ne bo nič bolje pripravljena na prihodnje krize, kot je bila, ker prioritet ali pa resnega programa praktično ni. Poleg tega ga kljub današnjemu Janševemu spravnemu nastopu skrbi njegova karakterna lastnost, da je on "predvsem človek, ki zna krize poglabljati in jih zaostrovati", je povedal Mesec.

Tudi Matjaž Nemec iz vrst SD-ja je dejal, da bi si želel več vsebinskih točk v premierjevem nagovoru. "Dejansko se je samo bežno obregnil ob program, ki ga bo Slovenija zagovarjala v času predsedovanja," je povedal v izjavi za novinarje. Zdelo se mu je, da je bil predsednik vlade pri ključnih temah precej v zadregi. Vsebini glede vrha EU–Zahodni Balkan ni namenil veliko pozornosti. Glede Zahodnega Balkana je poslanec SD-ja povedal, da vlada v to problematiko vstopa zelo zadržano, predvsem zaradi t. i. non-paperja o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu. "Resnično bi si želeli, da bi te štiri, pet dni, odkar smo prevzeli predsedovanje, čim prej pozabili in da bi vlada, ki je vlada vseh nas, nekoliko bolj resno zagrizla v delo in pokazala več ambicij. Kajti predsedovanje je velika politična in diplomatska priložnost," je povedal.

Tudi vodja opozicijske LMŠ-ja Marjan Šarec je opozoril na dogajanje v prvih dneh predsedovanja. Obenem je zavrnil pozive opoziciji k sodelovanju in pomoči vladi pri predsedovanju. "Ti pozivi ne bi bili potrebni, če bi vlada od začetka, ko je začela delovati, reševala covidno situacijo in se pripravljala na predsedovanje in da bi prvi in drugi dan predsedovanja minila v nekem lepem vzdušju, da bi Slovenija povedala, kako bo reševala evropske in globalne probleme," je povedal.

Vlada ima po njegovih besedah vso odgovornost, saj bo ona predsedovala in mora sama vedeti, kaj je prav in kaj narobe. "Mi nismo tu nič krivi. Ne moremo biti tiho, če se uničuje STA, če se ne spoštuje vladavine prava. Delovali bi proti državi, če bi kot opozicija zaspali, se naslonili nazaj in čakali, kaj bo," je poudaril Šarec. Da popotnica slovenskega predsedovanja ni dobra, je ocenil tudi Andrej Rajh (SAB). "Nagovor je bil spraven, ampak če pogledamo dejanja nekoliko širše, se je slovensko predsedovanje začelo z zmerjanjem najvišjih evropskih funkcionarjev in sklepamo lahko samo, da popotnica ni dobra. V bistvu nadaljuje škodljivo prakso, ki smo ji bili priča na notranjepolitičnem zemljevidu z zmerjanjem novinarjev, izvajanjem pritiskov na sodstvo in vsesplošnim žaljenjem," je dejal. Rajh je izrazil bojazen, da Slovenija v času svojega predsedovanja ne bo uveljavljala svojih strateških interesov, med drugim glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško.

Vizjak: Da z novelo zakona prihaja renesansa gradnje na priobalnem pasu, je totalno zavajanje

V nadaljevanju seje so bila na dnevnem redu poslanska vprašanja ministrom. Okoljski minister Andrej Vizjak je v odgovoru na vprašanje poslanca Levice, Mateja T. Vatovca, znova zatrdil, da novela zakona o vodah krepi varovanje voda in priobalnega pasu. "Tudi poslej ne bo mogel biti zgrajen na priobalnem pasu noben objekt, ki bo kakor koli poslabševal stanje voda," je zatrdil.

"Najhujša zloraba, ki sem jo kadar koli doživel, je, ker se širi po družbenih omrežjih, da z novelo zakona privatiziramo vodne vire, da bomo Madžarom prodali ne vem kaj, o čemer zakon ne govori niti z eno besedico in je čista izmišljotina," je poudaril Vizjak. Da z novelo prihaja "renesansa gradnje na priobalnem pasu", je po besedah Vizjaka "totalno zavajanje".

Tudi od zdaj ne bo mogel biti na priobalnem pasu zgrajen noben objekt, ki bo poslabševal stanje voda, vplival na poslabšanje poplavne varnosti ali erozije, ki ni v skladu z relativno zahtevnimi cilji upravljanje in načrtom upravljanja z vodami in ki bi onemogočal izvajanje gospodarske javne službe, je poudaril Vizjak. Le v primeru, da so ti pogoji kumulativno izpolnjeni, bo mogoče graditi objekte javne rabe.

Kot dodaten pogoj je Vizjak poudaril še, da gre za zazidljive površine. "Slovenija je zvezno pokrita z naselji," je ob tem poudaril v povezavi z vprašanjem gradnje v naseljih ali v naravi.

Minister je naštel tudi primere gradenj zasebnih hiš in tovarn, ki so se, kot je dejal, gradili v času vlad Alenke Bratušek in Mira Cerarja. "Ne govorim, da je s temi objekti kaj narobe. Vendar ko govorimo o razvoju skrbi za okolje za naravo, je prav, da varujemo priobalni pas iz leta v leto bolj," je poudaril in dodal, da objektov zasebne rabe na priobalnih zemljiščih v primeru, da bo novela zakona o vodah potrjena, ne bo mogoče več graditi. Vatovec je ocenil, da je glede vsebine zakona "še kar nekaj nejasnosti". "Če gremo brat zakon, gre za širitev," je prepričan.

Šircelj: Ne drži, da ni denarja za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi

Minister za finance Andrej Šircelj pa je v DZ-ju zavrnil očitke, da vlada nima finančne podlage za izvajanje predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sredi junija pripravila za obravnavo v DZ. "Ne drži, da ni denarja," je poudaril. "Denar je in denar bo," je zagotovil.

Po predlogu bi bilo med viri za financiranje dolgotrajne oskrbe tudi novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Vlada naj bi osnutek zakona o tem zavarovanju, ki bo opredelil financiranje po letu 2025, obravnavala do 30. junija 2024. Do sprejetja tega zakona o novem prispevku pa je predvideno, da se pravice iz dolgotrajne oskrbe financirajo s prenesenimi sredstvi, zbranimi s prispevki obveznega zdravstvenega zavarovanja in pokojninskega zavarovanja, manjkajoča sredstva pa bi zagotavljali tudi iz državnega in evropskega proračuna ter iz demografskega sklada.

Storitve bodo iz naštetih virov plačane, ko se bodo začele izvajati, je pojasnil minister v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Mihe Kordiša iz Levice, ki v zakonu pogreša samo jedro. Šircelj pa je dejal, da niso želeli najprej uvesti prispevka in šele nato določati storitev.
Poleg sredstev za storitve, ki se že izvajajo v okviru dolgotrajne oskrbe, bi bilo treba v letu 2022 zagotoviti dodatnih približno 105 milijonov evrov, v letu 2023 približno 164 milijonov, v letu 2024 približno 308 milijonov in v letu približno 221 milijonov evrov, je naštel.

Koalicija se je že v koalicijski pogodbi zavezala, da vlada pripravi zakon o dolgotrajni oskrbi za obravnavo v DZ-ju, je spomnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Verjame, da bo zakon tudi sprejet. "Tako bomo opravili svojo dolžnost do najbolj ranljivih državljanov," je povzel.