SP v rokometu
Eden od ključnih ciljev v naslednjih letih je, da se ta bistveno zniža, končni cilj pa je, da vsak, ki je sposoben poskrbeti za ugodne pogoje za lastno življenje, za družino, za prihodnost, si to tudi želi in se za to trudi, v Sloveniji takšne pogoje tudi dobi.
V 4 letih je Slovenija izkoristila EU, kolikor se je dalo - evro, schengen, predsedovanje. A razvojne rezerve ostajajo, meni premier Janša.
"Vedno traja, da se na neko novo okolje privadiš in da si sposoben vse možnosti, ki ti jih novo okolje ponuja, izkoristiti," je med drugim dejal za TV SLO.
Dodaja, da nobeni državi ni v čast, da obstaja določen del državljanov, ki ne morejo poskrbeti sami zase, tudi če to želijo in so sposobni. Vendar je dobra stran te zgodbe v dejstvu, da se ta delež zmanjšuje. Stopnja revščine (nekateri podatki kažejo, da naj bi bilo pod pragom revščine tudi do 230.000 Slovencev) nam ni v čast. Slovenija je, tako Janša, z ramo ob rami s Švedsko.
Drugi korak k normalizaciji odnosov s Hrvaško
V luči obletnice slovenskega članstva in poti, ki jo mora do EU-ja še prehoditi južna soseda Hrvaška, je premier spregovoril tudi o trenutnem stanju odnosov z Zagrebom. Čeprav vlada 70 odstotkov pozornosti in časa namenja predsedovanju, "teh vprašanj ne zanemarjamo, še posebej tudi zaradi tega, ker stvari dobivajo svoj tok v vsakem volilnem letu. Tam, kjer se stvari da premakniti naprej, jih tudi premaknemo. Končno zdaj drugič v zgodovini urejanja odnosov med Slovenijo in Hrvaško poteka neki projekt, ki bo imel lahko na koncu neki pozitiven, za obe državi sprejemljiv, rezultat. Če kot prvega štejemo poskus sporazuma Drnovšek-Račan, je ta poskus z meddržavno komisijo in poskusom, da se oblikuje nek skupen okvir za mednarodno arbitražo, drugi tak resen poskus slovenske države, da te stvari uredi".
Evropska Srbija ali "stara" Srbija?
Uspehi predsedovanja? Je med njimi pravkar podpisani sporazum s Srbijo o stabilizaciji in njenem pridruževanju EU-ju? "Vsak teden različne formacije inštitucij Evropske unije dosežejo kakšen konkreten napredek na številnih področjih; recimo od dogovora o Galileu, o Europolu do teh zunanjepolitičnih korakov, najprej v zvezi z eno izmed naših prioritet, to je stabilizacija Zahodnega Balkana." Dodaja, da bo na koncu "zagotovo administracija slovenske države po tem predsedovanju bogatejša za zgodovinsko izkušnjo. Imeli bomo preskenirano Evropsko unijo v celoti, v podrobnosti poznamo ključne težave vseh držav članic. Glede na to, da vodimo tudi ta dialog z drugimi državami oziroma globalnimi akterji, bomo imeli preskeniran tudi celoten svetovni položaj in slovenska država bo bistveno lažje ravnala v morebitnih prihodnjih zahtevnih situacijah, ko se bo traba odločati tudi glede na naše nacionalne interese".
Zadnjih 60 dni
Slovenijo na čelu Sveta EU-ja čakata še dva meseca, nato bomo vodstvo predali Franciji. "Čakajo nas seveda tudi mogoči večji premiki, ko gre za definicijo nove politike Evropske unije v Sredozemlju, ko gre za nov pristop Evropske unije do tako imenovane vzhodne soseščine - Ukrajine in preostalih držav v tem delu evropske soseščine. Seveda, želimo si, da bi začeli oziroma da bi uskladili pogajalski okvir za nov strateški sporazum z Rusko federacijo, kjer bo potrebno še veliko dela, če želimo uspeti," končuje Janša.
Eden od ključnih ciljev v naslednjih letih je, da se ta bistveno zniža, končni cilj pa je, da vsak, ki je sposoben poskrbeti za ugodne pogoje za lastno življenje, za družino, za prihodnost, si to tudi želi in se za to trudi, v Sloveniji takšne pogoje tudi dobi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje