Slovenski premier se skupaj z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom udeležuje vrha EU - Afrika v Lizboni, na katerem naj bi odnose med celinama postavilo na enakopravnejše temelje. Vrh poteka prvič po sedmih letih, Janša pa meni, da je glavni razlog za to "notranja situacija v Zimbabveju s poudarkom na človekovih pravicah". "Vprašanje človekovih pravic sicer ni problem niti za vso Afriko niti za večno držav Afriške unije," je dodal Janša in poudaril, da obe celini potrebujeta medsebojno sodelovanje.

Vrh EU-ja in Afrike, ki se ga Slovenija prvič udeležuje, naj bi odnose med celinama postavilo na enakopravnejše temelje. Gre predvsem za preseganje ustaljenih vzorcev odnosov med darovalci in prejemniki pomoči ter vzpostavljanje strateškega partnerstva. Poleg lizbonske deklaracije kot politične zaveze bodo voditelji več kot 80 delegacij evropske in afriške strani sprejeli še dve listini s konkretnimi cilji: skupno strategijo EU-ja in Afrike in akcijski načrt za izvajanje te strategije, ki naj bi okrepili sodelovanje, hkrati pa omogočile dialog o človekovih pravicah, je pojasnil Janša. "Hitrejši razvoj Afrike in stabilizacija bosta dolgoročno prispevala k večji stabilnosti Evrope, najprej prek zmanjševanja migracijskih tokov," je prepričan predsednik slovenske vlade.

Od politike "za" Afriko do politike "z" Afriko
Kot poudarja portugalsko predsedstvo EU-ja, se je realnost od prvega vrha EU-ja in Afrike do danes precej spremenila, zato strani potrebujeta nove temelje za sodelovanje. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je pred odhodom v Lizbono poudaril, da je Evropa imela do zdaj politiko "za" Afriko, zdaj pa želi politiko "z" Afriko.

Janša je povedal, da se je Afrika v sedmih letih razvijala zelo hitro, in to v veliki meri brez prisotnosti Evrope, ki je izgubila svoj vpliv na črni celini, predvsem v odnosih s Kitajsko, Indijo in Japonsko. Ob robu vrha se bo Janša sestal z več voditelji afriških in evropskih držav.

Od podpore k partnerstvu
Treba bi bilo spremeniti perspektivo in namesto donatorskega odnosa do Afrike preiti na pravo partnerstvo med stranema, meni. Prepričan je, da bo nova strategija z akcijskim načrtom za obdobje 2008-2010, ki se osredotoča na osem področij - mir in varnost, demokratično upravljanje in človekove pravice, trgovina in regionalno povezovanje, razvojni cilji tisočletja, energija, podnebne spremembe, migracije, mobilnost in zaposlovanje, znanost, informacijska družba in vesolje - pomenila prav to, čeprav so se že pojavili očitki, da je prednostnih področjih v strategiji enostavno preveč.

Bojkot Velike Britanije
V Lizboni so se zbrali voditelji 27 držav članic EU-ja in 53 afriških držav. Obisk sta zaradi navzočnosti predsednika Zimbabveja Roberta Mugabeja odpovedala britanski premier Gordon Brown in češki premier Mirek Topolanek.

Beseda je tekla tudi o Darfurju
Voditelji so nekaj časa namenili tudi sudanski pokrajini Darfur. Janša je povedal, da to vprašanje še vedno ostaja odprto, saj Sudan še ni predstavil svojega pogleda. Ključno vprašanje med pogovori je bilo, kako zagotoviti uspeh misije v Darfurju. Glede kršenja človekovih pravic v tej pokrajini je bilo zaznati veliko stopnjo enotnosti in "znaten pritisk" afriških držav na Sudan, da bi bolje sodeloval z mednarodno skupnostjo glede misije, je povedal Janša.