Postavljanje arbitraže ali dvostranskih odnosov v ospredje je po njegovem mnenju zgrešena prioriteta. "Tu so drugi izzivi, na katere mora država kandidatka odgovoriti," je pojasnil Janša. Dodal je, da gre pri tem tudi za implementacijo evropskih standardov, in pojasnil, da Hrvaška ni ratificirala že dogovorjenega sporazuma.

"Podoben sporazum je podpisala tudi z BiH-om in ga prav tako ni ratificirala", je še opozoril. "Zdaj gre za vprašanje verodostojnosti", je povedal premier. Glede možnosti arbitraže pa je ponovil, da je Slovenija načeloma ne zavrača in da je boljša od trajnega konflikta, a dodal, da mora biti njen predmet celotna, ne le morska meja.

Sanader: Na arbitražo lahko tudi celotna meja
Če je slovenski pogoj za sprožitev arbitražnega postopka obravnava celotne meje, se Hrvaška z njim strinja, je Janši odgovoril Ivo Sanader. Hkrati je poudaril, da to ne bi bilo potrebno, saj je več kot 90 odstotkov meje dogovorjene. "Menim, da bi bilo to nepotrebno razkošje, zapravljanje časa za stvari, ki so dogovorjene," je dejal Sanader, ki je Janševo izjavo označil za "pretiran odziv". "Ampak, če obstaja volja, da se ta težava črta z dnevnega reda, je Hrvaška nanjo pripravljena", je poudaril. Pozdravil pa je stališče do ločenosti dvostranskih vprašanj in hrvaškega pristopanja k evropski povezavi.

Pöttering: Arbitraža dobra rešitev
Janšev odziv je posledica besed predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa. Ta je namreč presodil, da je arbitraža pri slovensko-hrvaškem mejnem vprašanju dobra rešitev. Po srečanju s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem v Bruslju je dodal tudi, da bi bilo dobro, če bi mednarodno sodišče v Hamburgu ali Haagu sprejelo objektivno odločitev, za kar pa bi bilo po njegovih besedah potrebno soglasje obeh vlad.

Sanader se je z izrečenim v celoti strinjal, poudaril pa, da sta sosedi veliki prijateljici, z veliko več skupnimi točkami kakor razlikami.

Rehn: Sem agnostik glede metode
Odprta vprašanja med državama so njuna dvostranska stvar, arbitraža pa je ena izmed primernih metod za njihovo rešitev, pravi evropski komisar za širitev Olli Rehn. "Sem agnostik glede metode reševanja teh vprašanj", je poudaril, obenem pa državi pozval, naj si prizadevata za politično voljo za kompromis. Povedal pa je, da bi bil v pričakovanju slovenskega predsedovanja EU-ju kompromis dobrodošel. Ponovil je, da "računa na Slovenijo kot "zaveznico zahodnega Balkana" pri njegovem približevanju povezavi.

Hrvaška v EU leta 2009?
Odbor EP-ja za zunanje zadeve bo 27. marca glasoval o poročilu o napredku Hrvaške. Poročevalec, avstrijski poslanec Hannes Swoboda, naj bi v dokumentu predlagal, da se Hrvaški vstop v EU omogoči leta 2009, je po srečanju s Sanaderjem povedal Pöttering. V tem primeru bi šlo za prvi otipljiv časovni rok vstopa slovenske južne sosede v povezavo.

Parlament bo o poročilu odločal konec aprila. Hrvaško, ki je do zdaj v pristopnih pogajanjih zaprla 5 poglavij od 35-ih, je Unija v zadnjem poročilu o napredku pozvala predvsem k reformam v pravosodju in boju proti organiziranemu kriminalu.

Swoboda je v poročilo vključil tudi poziv slovenski in hrvaški vladi, "naj izkoristita vse razpoložljive možnosti za dogovore o odprtih vprašanjih meje in se izogneta enostranskim ukrepom, ki bi lahko tak dogovor spodkopali".

Slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu so na omenjeni poziv vložili številna dopolnila, s katerimi so opozorili predvsem na vprašanje napovedane hrvaške razglasitve ekološko-ribolovne cone 1. januarja 2008, ki skladno s slovenskimi stališči ni le enostranska poteza, temveč tudi v nasprotju z evropskimi akti.