Gre za enega od konkretnih elementov vse tesnejšega sodelovanja članic povezave v pravosodju in notranjih zadevah, ki spričo sodobnih varnostnih groženj vse bolj pridobiva na pomenu.

Pravosodni ministri t. i. skupine G5, v kateri so Nemčija, Španija, Francija, Portugalska in Velika Britanija, so se sicer na srečanju konec novembra v španskem Toledu zavzeli za čimprejšnji začetek uporabe skupnega zapornega naloga. Francija in Nemčija sprejetje pravne podlage za uveljavitev naloga načrtujeta v prvih treh mesecih prihodnjega leta, v Italiji, ki je v drugi polovici leta 2003 predsedovala EU-ju, pa se je zataknilo v parlamentarnem odboru za ustavna vprašanja, ki trdi, da predlog vsaj v šestih točkah krši italijansko ustavo. Po besedah pravosodnega ministra Roberta Castellija iz desničarske Severne lige pa je predloženo besedilo "napisano v naglici in zelo zapleteno", zato bi ga bilo v "sedanji obliki težko prenesti v notranji pravni red".

Težave s pristopnicami
Težave pri izpolnjevanju časovnega roka za uveljavitev evropskega zapornega naloga gre, kot je poročal časnik EU observer, pričakovati tudi na strani desetih pristopnic - med njimi je tudi Slovenija - ki naj bi se povezavi pridružile 1. maja 2004, ter v kandidatkah. Posebej naj bi to veljalo za Češko, Estonijo, Poljsko in Romunijo, saj morajo, če želijo omogočiti izročanje osumljencev, ustrezno spremeniti svoje ustave. Madžarska in Bolgarija pa bosta morali ustavo spremeniti za to, da bi omogočili izročanje osumljencev za politične prestopke. Sicer naj bi deseterica novink omenjeno zakonodajo prevzela do dneva vstopa v Unijo, torej do 1. maja prihodnje leto.