Sporočilo vsem novinarjem je, da bi bili lahko v kratkem bolje zaščiteni pred napadi in ovirami, ki jim onemogočajo svobodno opravljanje dela, je ob predstavitvi predloga akta o svobodi medijev povedala evropska komisarka za vrednote in podpredsednica komisije Vera Jourova.

Jourova je sicer že julija ob predstavitvi letnega poročila o vladavini prava dejala, da se je komisija priprave zakonodaje lotila tudi zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, vključno s prekinitvijo financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije.

Sorodna novica Evropski parlament zaskrbljen nad razmerami v slovenskih medijih med letoma 2020 in 2021

"Primer negotovega financiranja STA-ja je Evropski komisiji povzročal glavobole, ker smo videli, da je agencija v zelo težkem položaju in da država ne jemlje dovolj resno obveznosti zadostnega financiranja," je dejala ob današnji predstavitvi predloga uredbe o svobodi medijev.

V skladu s predlogom komisije mora biti financiranje javnih medijev ustrezno in stabilno, da bi zagotovili uredniško neodvisnost. Vodja in upravni odbor javnih medijev bosta morala biti imenovana na transparenten, odprt in nediskriminatoren način, še predvideva predlog akta.

Zaščita pluralizma in neodvisnosti medijev v EU-ju je sicer eden od glavnih ciljev predloga akta o medijski svobodi, ki ga je danes sprejela in predstavila Evropska komisija.

Ureja še spoštovanje uredniške svobode ponudnikov medijskih storitev in izboljšanje zaščite novinarskih virov. Poleg tega bodo morali ponudniki medijskih storitev zagotoviti transparentnost glede lastništva in sprejeti ukrepe za zagotovitev neodvisnosti posameznih uredniških odločitev.

Kot je poudarila Jourova, želi komisija vzpostaviti nadzor nad koncentracijo lastništva, pri čemer je kot primer navedla madžarski medijski sklad Kesma, v katerega so združeni madžarski provladni mediji.

"Verjamemo, da se ta (sklad) ne sme povečati, ta trend je treba obrniti. Ne gre zgolj za Madžarsko, ampak vse države članice," je povedala komisarka za vrednote in preglednost. Več preglednosti pa želi komisija vzpostaviti tudi pri državnem oglaševanju v medijih. Tako bodo morale oblasti javno objaviti, v katerih medijih oglašujejo in koliko denarja so jim plačale za to.

Predlog obenem zaostruje pravila glede uporabe vohunske opreme proti novinarjem. Ta bo mogoča zgolj v primeru grožnje nacionalni varnosti, je pojasnil evropski komisar za notranji trg Thierry Breton.

"Vendar pa v nobenem primeru dejavnosti novinarja ne morejo in ne smejo biti obravnavane kot grožnja nacionalni varnosti," je poudaril.

Predlog uredbe regulira tudi objavljanje medijskih vsebin na spletnih družbenih omrežjih. Moderatorji bodo morali pred morebitnim umikom vsebin, ki so bile pripravljene v skladu s profesionalnimi standardi, o tem obvestiti medij.

Evropski odbor za medijske storitve

Komisija ob tem predlaga vzpostavitev neodvisnega evropskega odbora za medijske storitve, ki ga bodo sestavljali nacionalni organi, pristojni za medije. Vloga tega odbora bo predvsem zagotavljanje uresničevanja evropskega zakonodajnega okvira na področju medijev.

Cilj pa je tudi zagotoviti transparentno in pravično razdelitev finančnih sredstev znotraj enotnega medijskega trga. Med drugim bi z uredbo vzpostavili zahteve glede državnega oglaševanja v medijih.

S tem, ko bo na področju medijev v veljavi evropska zakonodajo, bo namreč komisija dobila možnost ukrepanja. "Zdaj imamo varovalke za javne medije v zakonu. Če pride do kršitve, lahko sprožimo postopek," je na vprašanje, kako bo lahko Bruselj na podlagi nove zakonodaje ukrepal v primeru ponovne prekinitve financiranja STA, odgovoril Breton.

Predlog uredbe, ki ga spremljajo še nezavezujoča priporočila komisije za okrepitev uredniške neodvisnosti, bosta zdaj obravnavala Svet EU-ja in Evropski parlament. Jourova in Breton si bosta prizadevala, da bo uredba sprejeta čim prej.

Potrebna bo zelena luč Sveta EU-ja in evropskega parlamenta

Na ministrstvu za kulturo so v odzivu glede predloga evropskega akta o medijski svobodi navedli, da želi Evropska komisija z aktom urediti transparentno delovanje medijev na notranjem trgu, ob upoštevanju novih razmer zaradi digitalne preobrazbe in vpliva velikih platform. Obenem želi povečati svobodo medijev in njihovo neodvisnost.

Predlog akta tako vključuje določbe o zagotavljanju uredniške neodvisnosti, primernega in stabilnega financiranja javnih medijev, nediskriminatornega imenovanja in razreševanja članov upravnih organov javnih medijev, obveznosti za velike digitalne platforme, kadar gre za vprašanja medijske pluralnosti, ter določbe o povečanem sodelovanju med neodvisnimi regulatorji, so zapisali v sporočilu za javnost.

Slovenija bo sodelovala pri obravnavi akta v okviru dela Sveta EU v prihodnjih mesecih. Akt bo stopil v veljavo, ko bo končna vsebina predloga usklajena z Evropskim parlamentom, so še sporočili.

Slovenija že večino mehanizmov ima

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) pozdravljajo odločitev Evropske komisije, vendar ugotavljajo, da v Sloveniji na področju medijske zakonodaje večino mehanizmov, ki jih uvaja danes predlagani akt o svobodi medijev, že imamo.

Kot so sporočili iz DNS-ja, so skupaj z drugimi evropskimi organizacijami s področja medijev in svobode izražanja že leta 2014 sodelovali pri zbiranju podpisov državljanov v okviru evropske državljanske pobude, s katero so želeli Evropsko komisijo spodbuditi k sprejetju evropske medijske zakonodaje. Od takrat so se razmere v številnih državah, tudi Sloveniji, bistveno poslabšale, komisija pa ob tem ni imela vzvodov za ukrepanje.

V DNS-ju pozdravljajo, da se je Evropska komisija odločila, da končno vzpostavi minimalne standarde zaščite medijske pluralnosti, novinarske neodvisnosti in javnih medijev, česar se je do zdaj vztrajno izogibala, so opozorili.

Kot pozitivne ocenjujejo varovalke za zaščito uredniške neodvisnosti za vse medije, določbe, ki zahtevajo neodvisnost javnih medijev in predvsem njihovo stabilno financiranje, prepoznavajo pomembnost zaščite novinarskih virov ter zaščito novinarjev pred prisluškovanjem in drugimi oblikami nadzora, ki jih omogočajo nove tehnologije. So pa v društvu precej razočarani nad pomanjkanjem ambicioznosti in jasnega jezika glede ključnih področij, ki sta bistveni za medijsko svobodo – to sta transparentnost in koncentracija lastništva, so še navedli v sporočilu.

Glede prenosa v slovensko zakonodajo pa v društvu ugotavljajo, da "ne glede na to, da je naša medijska zakonodaja zastarela in luknjičava, večino mehanizmov, ki jih uvaja akt o svobodi medijev, že imamo". "Kljub temu smo bili priča skorajšnjemu uničenju STA-ja in zdaj nadaljevanju tega političnega napada na RTV Slovenija. Skoraj gotovo je, da nova evropska zakonodaja ne bo omogočala intervencije v takšnih primerih, ki bi v realnem času in na terenu lahko spremenila situacijo," so opozorili.

Eno od ključnih vprašanj je po mnenju DNS-ja nadzor, ki ga bo izvajal nov Evropski odbor za medijske storitve, ki bo regulacijo z avdiovizualnih zdaj razširil na vse medije. Evropski izdajatelji medijev se tej regulaciji močno upirajo, so dodali.

Svoboda medijev krčevito pada

Slovenski evroposlanci so pozdravili predlog akta o svobodi medijev, ki ga je danes predstavila Evropska komisija. Po mnenju Irene Joveve gre za nujno potrebno zakonodajo na ravni EU-ja, za Matjaža Nemca pa predstavlja "prelomnico", saj bodo predlogi omogočili ukrepanje v primerih kršenja medijske svobode v članicah EU-ja.

"Evropski akt o svobodi medijev je nujno potrebna prihajajoča zakonodaja na ravni EU-ja v celoti. V zadnjih letih svoboda medijev namreč krčevito pada po številnih državah članicah," je dejala poslanka Irena Joveva (Renew) in navedla primere posegov oblasti proti medijem na Madžarskem, Poljskem in v Grčiji, spomnila pa je tudi na ukinitev financiranja STA-ja pod prejšnjo vlado Janeza Janše, ki je hkrati v programski svet RTV "nastavila ljudi z namenom političnega prevzema in rušenja neodvisnosti medijske hiše".

Poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) pa se je na Twitterju obrnil na vodstvo RTV Slovenija z vprašanjem, ali je danes poslušalo izjave evropske komisarke Vere Jourove. "Imate kaj slabe vesti, ker je vaše 'delo' na RTV SLO v nasprotju z vsem, kar predstavlja EU in svobodne medije v njej? Danes smo namreč priča prelomnici. Komisarka Vera Jourova je napovedala zakonodajne mehanizme EU-ja, ki bodo omogočili ukrepanje v primerih kršenja medijske svobode v državah članicah. To je žarek upanja tudi za novinarje RTV Slovenija," je zapisal v nizu tvitov.

Ob tem je še napovedal, da bo pozval institucije EU-ja k hitremu sprejetju napovedanih ukrepov, ob vsaki priložnosti pa v EU-ju poročal tudi o nevzdržnem stanju na RTV Slovenija in pritiskih na delo novinarjev nacionalne medijske hiše.

Ljudmila Novak (EPP/NSi) pa je poudarila, da sta objektivno poročanje medijev na podlagi dejstev in upravičena kritika oblasti dve temeljni vrednoti, ki bi ju morali spoštovati mediji in oblast.

"Čeprav smo politiki z mediji večkrat na nasprotnih bregovih, je svoboda medijev nekaj, kar je nujno za obstoj demokratičnih vrednot. Ugled Slovenije je odvisen tudi od spoštovanja demokratičnih vrednot in od spoštovanja svobode medijev. Upam, da se bo področje svobode medijev v Sloveniji uredilo," je zapisala.

Klemen Grošelj (Renew) pozdravlja predlog komisije in meni, da gre za ukrep, ki je poleg preprečevanja širjenja lažnih novic in dezinformacij nujno potreben za zaščito in varstvo temeljnih vrednot demokracije in Evropske unije.

Pri tem ga žalosti, da je bil eden od povodov za sprejetje tega akta tudi ravnanje prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše, ki je sistematično finančno izčrpavala STA in omejevala svobodo medijskega prostora z različnimi, tudi nezakonitimi ukrepi.

"Nadaljevanje te politike vidimo v ravnanju aktualnega vodstva RTV in članov programskega sveta, ki ga je imenoval prejšnji sklic državnega zbora s cinično manipulacijo uveljavljenih načel in norm, ki jih bo zdaj na ravni EU-ja, tudi zaradi ravnanj prejšnje vlade in njej ideološko sorodnih vlad na Madžarskem in Poljskem, predlagani akt tudi uzakonil," je v sporočilu zapisal poslanec.

Pozitivni odzivi po Evropi

Tudi v evropskih novinarskih združenjih in organizacijah, med drugim v Evropski federaciji novinarjev (EFJ), so pozdravili predstavljeni akt o medijski svobodi s ciljem krepitve svobodnega in pluralističnega medijskega sistema ter zavezanost k zaščiti novinarjev in uredniške neodvisnosti v EU-ju. Kot so dejali, pobuda "orje ledino v prizadevanjih za zaščito svobode medijev".

Pri tem pozivajo tudi k izboljšavam, med drugim s konkretnejšimi ukrepi glede preglednosti in nadaljnje zaščite neodvisnosti tako nacionalnih medijskih regulatorjev kot Evropskega odbora za medijske storitve.

Bolj kritični so bili do predloga v organizacijah, ki predstavljajo izdajatelje medijev v Evropi. Pri združenjih EMMA in ENPA nasprotujejo predlogu akta in opozarjajo, da bi lahko škodila medijskemu sistemu EU-ja, ki dobro deluje, in da škoduje uredniški neodvisnosti.

"Uredniška svoboda založnikov tiska je ogrožena in s tem temelj svobode tiska v Evropi," je dejal izvršni direktor EMMA/ENPA-ja Ilias Konteas.