V okviru uradnega obiska Slovenije sta imela namreč predsednik Evropske komisije (EK) Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani v Ljubljani pogovore s slovenskim političnim vrhom o prihodnosti EU-ja, odprla pa sta tudi Hišo EU-ja v Ljubljani, ki je pod eno streho združila vse bruseljske ustanove.

"Ko je predsednik komisije Jean-Claude Juncker pred dnevi predstavil dokument o petih scenarijih za razvoj, sem bil nekoliko razočaran, pričakoval sem nekoliko več. Vendar tudi po sedanjih pojasnilih razumem, da pravzaprav naenkrat ni bilo mogoče storiti več," je poudaril slovenski predsednik Borut Pahor.

Predlagane reforme so po njegovih besedah prvi korak, ki zdaj odpira možnost za vse, ki želijo razmišljati o prihodnosti Evropske unije, da to storijo. "Razumem, da sledi naslednji korak, ko se bomo Evropejci odločali o tem, kako naprej. Za Slovenijo - to smo povedali vsi ne glede na to, kako vidimo detajle te prihodnosti - je Evropska unija pomembna, ker pomeni več miru, več varnosti, več blaginje," je sklenil Pahor.

Juncker: "Slovenci bi morali biti ponosni"
Juncker, ki je prvi obisk v Sloveniji v vlogi prvega moža Evropske komisije začel v četrtek, dan po predstavitvi predlogov za reformo EU-ja, je dejal, da so v beli knjigi vladam, javnosti in civilni družbi ponudili vrsto reformnih predlogov, pri čemer se komisija ni izrekla, kateremu je bolj naklonjena. "Na koncu bo to verjetno mešanica različnih možnosti," je prepričan.

Juncker je Slovenijo obiskal kot prvo članico EU-ja po sredini predstavitvi predlogov za reformo EU-ja v obliki bele knjige. Osrednja tema obiska je prihodnost, saj želi izvedeti, kako točno si jo predstavljata slovenska vlada in predsednik. Juncker se med obiskom ni mogel izogniti vprašanjem, ki zadevajo Slovenijo, kot so vprašanja terana, nadzora na meji z Avstrijo ter arbitraže o meji s Hrvaško.

Predsednik Pahor mu je predstavil ljubljansko pobudo in svoje poglede na prihodnost EU-ja. "Predsednik in Slovenija kot država imata nekaj povedati drugim v Evropi. Odkar se je Slovenija pridružila EU-ju, se vede kot prava ustanovna članica in Slovenci bi morali biti ponosni na to, kar so dosegli od vstopa v Unijo," je pohvalil Pahor.

Brglez: Trdno zavezani evropskim vrednotam
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je na delovnem zajtrku s Tajanijem poudaril, da je Slovenija trdno zavezana evropskim vrednotam in želi ostati ustvarjalen in konstruktiven člen EU-ja. Tajani pa je poudaril, da je ob 60. obletnici rimske pogodbe treba podati skupno in enotno sporočilo zdajšnjim in prihodnjim rodovom. Po njegovem mnenju mora biti eno izmed ključnih sporočil, da Evropska unija ne sme biti težava, temveč rešitev.

Brglez je sicer prepričan, da bi morali medinstitucionalni odnosi med komisijo, Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti temeljiti na več kot zgolj "najnižjem skupnem imenovalcu", pri čemer je treba upoštevati želje ljudi. V odgovoru je Tajani poudaril, da se mora EU več in bolje ukvarjati s stabilnostjo tako na notranjem trgu kot na socialnem, varnostnem in zunanjepolitičnem področju. Menil je, da mora EU zaradi globalnih izzivov, tesno povezanih s podnebnimi spremembami, težišče delovanja in investiranja prestaviti v Afriko.

Hiša EU-ja proti populizmu
Na slavnostnem odprtju Hiše EU-ja v Ljubljani so govorci poudarili, da je izrednega pomena to, da so pod eno streho združili vse pomembne evropske institucije, saj bo tako postala razdalja med državljani in Brusljem še manjša. V novih prostorih sta tako predstavništvo Evropske komisije kot tudi informacijska pisarna Evropskega parlamenta.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je ob odprtju hiše dejal, da bo tako omogočeno lažje sodelovanje med institucijami EU-ja in državljani ter njihovimi skrbmi. "Za ustavitev populizma je treba najti dobre odgovore za državljane," je dodal. V okviru aktualne debate o prihodnosti EU-ja je poudaril, da je Evropa več kot le enotni trg ali evro, saj so Evropa tudi naše sanje in identiteta.

Tajani: "Vsi smo Evropejci"
"Vsi smo Evropejci in moramo delati skupaj, morami biti enotni, za našo državo in EU. To je prihodnost in edina možnost, če želimo tekmovati z Rusijo, ZDA, Kitajsko ali Indijo," je nadaljeval Tajani in hkrati poudaril, da bi bila razpustitev EU-ja velikanska napaka.

Tudi predsednik EK-ja Juncker je bil v nagovoru podobnega mnenja, in sicer, kako pomemben je skupni prostor evropskih institucij v Sloveniji. "V to hišo morajo privabiti čim več Slovencev. Mora biti prostor, kjer se razpravlja o evropskih zadevah," je dejal in dodal, da bodo državljane le tako učinkovito informirani o EU-ju.

Cerar: EU je naš skupni dom
Slovenski premier Miro Cerar pa je poudaril, da bo nova hiša EU-ja omogočila učinkovitejši pretok informacij med slovenskimi oblastmi in evropskimi institucijami. Po njegovem mnenju pa se je treba tudi zavedati, da je "EU naš skupni dom, v katerem živimo in ga soustvarjamo".

Spregovorila je tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je namignila, da bodo prav novi prostori primeren prostor za razpravo o reformni beli knjigi glede prihodnosti EU-ja, ki jo je pred dnevi predstavil Juncker.

Hišo EU-ja so dokončali oktobra lani v neposredni bližini ljubljanskega Gospodarskega razstavišča. Na približno 2.400 kvadratnih metrih je zdaj dovolj prostora tudi za večje dogodke, na katerih nameravajo informirati, voditi razprave in povezovati državljane z bruseljskimi institucijami.