Glasovalo je 650 od 751 evropskih poslancev. Predlog nezaupnice je podprl 101 poslanec, proti jih je glasovalo 461, 88 pa se jih je vzdržalo. Nezaupnico je tako podprlo več poslancev, kot jo je predlagalo, a še zdaleč ne dovolj, da bi bila sprejeta. Da bi predlog nezaupnice uspel, bi namreč potreboval dvojno večino: dve tretjini oddanih glasov in absolutno večino, kar je 376 od 751 parlamentarcev.

Junckerja in njegovo ekipo je podprlo celo več evropskih poslancev kot julija in oktobra. Julija je Junckerja za predsednika komisije podprlo 422 poslancev, oktobra pa je za njegovo komisijo glasovalo 423 parlamentarcev. Evropski poslanci so tako očitno potrdili podporo Junckerjevi ekipi, predvsem pa je to glasovanje sporočilo koalicije proevropskih političnih skupin evroskeptikom in skrajni desnici, da ne sprejemajo njihovega načina delovanja.

Nezaupnico so le nekaj tednov po začetku dela nove komisije vložili evroskeptiki pod vodstvom Britanca Nigela Faragea, podprli pa so jih tudi skrajno desni samostojni poslanci, zbrani okoli vodje francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen.

Afera je izbruhnila na začetku meseca, ko je skupina preiskovalnih novinarjev razkrila razsežnost dogovorov luksemburških oblasti z multinacionalkami, kot so Pepsi, Amazon, Ikea in Volkswagen, ki omogočajo množično izogibanje davkom.

Predsednik komisije Juncker, ki je bil dolga leta luksemburški premier, se je tako znašel pod točo očitkov, češ da je arhitekt sporne davčne ureditve, ki omogoča dobičke multinacionalk na račun davkoplačevalcev. Luksemburžan je očitke, tudi v zagovoru pred evropskimi poslanci kmalu po izbruhu afere, zavrgel z utemeljitvami, da je ureditev, ki omogoča sporne davčne ugodnosti, zakonita in velja v 22 članicah Unije, ter obljubil odločen boj proti izogibanju davkom.

Podpora največjih političnih skupin
Da so Junckerjeve besede vsaj za zdaj zadostovale in da se njegovi komisiji ni treba bati glasovanja o nezaupnici, je potrdila ponedeljkova razprava v Evropskem parlamentu, ko mu je večina političnih skupin kljub določenim pomislekom napovedala podporo. Da bi predlog nezaupnice uspel, so predlagatelji potrebovali dvojno večino: dve tretjini oddanih glasov in absolutno večino glasov za, kar je 376 od 751 parlamentarcev.

Predlog nezaupnice komisiji je bil vložen že večkrat, vendar ga parlament še nikoli ni izglasoval. Na tak način so skušali evropski poslanci zaradi korupcijske afere spodnesti tudi komisijo Jacquesa Santerja, a je komisija nato marca leta 1999 sama odstopila.

Šoltes edini vzdržan od Slovencev
Skoraj vsi evropski poslanci iz Slovenije so glasovali proti nezaupnici, ker verjamejo Junckerjevim obljubam o boju proti izogibanju davkom in ker menijo, da Evropa potrebuje močno Evropsko komisijo. Izjema je bil le Igor Šoltes, ki se je tako kot na oktobrskem glasovanju o komisiji tudi tokrat vzdržal. "Ne moremo se namreč delati, kot da ni pomembno, kar se je dogajalo glede izogibanja davkom. In objektivna politična odgovornost ostaja," je pojasnil Šoltes in sporočil, da je podprl predlog evropskih Zelenih za ustanovitev posebnega preiskovalnega odbora, ki bi raziskal širše razsežnosti problematike izogibanja davkom.