"Evropa je varuhinja miru. Hvaležni bi morali biti, da živimo na mirni celini, kar je omogočila Evropska unija. Zato jo bolj spoštujmo. Nehajmo blatiti njeno ime," je v približno enournem govoru pozval Juncker.

Ljubiti svoj narod pomeni ljubiti Evropo
"Ljubiti Evropo pomeni ljubiti njene narode. Ljubiti svoj narod pomeni ljubiti Evropo. Domoljubje je krepost. Neobrzdan nacionalizem je strup in prevara," je dejal.

Spet je pozval, da EU ne sme biti le svetovni plačnik, temveč tudi svetovni igralec, pri čemer se je odločno zavzel za multilateralizem. Njegov obisk v Washingtonu je pokazal, da je združena Unija pomembna sila, je še dejal. "Želim, da Evropa stopi s stranskega tira svetovnih zadev. Evropa ne more več biti gledalka ali zgolj komentatorka mednarodnih dogodkov. Evropa mora biti dejavna igralka, arhitektka jutrišnjega sveta," je pozval.

Poudaril je pomen enotnosti, ko gre za Zahodni Balkan, saj bodo sicer "naše sosedstvo oblikovali drugi". Širitev je bila in ostaja zgodba o uspehu, je še poudaril. Kot je za Radio Slovenija poročala Erika Štular, je Junckerjev govor nastajal do zadnjega, in sicer na podlagi posvetov z evropskimi voditelji, komisarji, uradniki.

Predlagal krepitev nadzora zunanje meje
Juncker je na začetku govora pojasnil, da to ne bo govor o njegovi zapuščini, temveč o delu, ki se nadaljuje. V tem duhu je predstavil niz konkretnih predlogov, med njimi pričakovano večji nadzor na zunanji meji in ukinitev premikanja ure.

Za nadzor na zunanji meji je predlagal krepitev evropske mejne in obalne straže, ki šteje zdaj okoli 1.500 pripadnikov, z "dodatnimi 10.000 varuhi meje do leta 2020".

Ob napovedi predloga za odpravo premikanja ure dvakrat na leto pa je dejal, da naj članice "same odločijo, ali bodo njihovi državljani živeli v poletnem ali zimskem času".

V vrsti predlogov je tudi razširitev pristojnosti evropskega javnega tožilstva, tako da bo ta poleg pregona kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU-ja, vključeval tudi teroristična kazniva dejanja.

Pomemben del predlogov se nanaša na krepitev partnerstva z afriškimi državami. "Afrika ne potrebuje dobrodelnosti, potrebuje pravo in pošteno partnerstvo. In tudi Evropa prav tako potrebuje to partnerstvo," je poudaril Juncker.

Predlog za drugačno glasovanje
Komisija predlaga tudi premik h glasovanju s kvalificirano večino na nekaterih področjih zunanje politike, vključno z vprašanji o človekovih pravicah in civilnih misijah, o katerih Unija zdaj odloča s soglasjem. "Čas je, da uporabimo izgubljeni zaklad lizbonske pogodbe," je pripomnil.

Napovedal je tudi pobude za okrepitev mednarodne vloge evra, ki mora postati "obraz in orodje nove, bolj suverene Evrope".

Treba je spoštovati vladavino prava
Tako kot lani je tudi letos izpostavil tudi to, da je treba spoštovati in izvajati odločitve Sodišča EU: "EU je skupnost prava. Spoštovati vladavino prava in odločitve sodišč ni izbira."

Velika Britanija bo resna partnerica
V povezavi z brexitom je Veliko Britanijo opozoril, da izstop iz Unije seveda pomeni, da nisi več del enotnega trga, zagotovo ne le izbranih delov. A k temu je dodal, da Velika Britanija tudi po 29. marcu 2019 za Unijo ne bo navadna tretja država, temveč tesna partnerica.

Pri tem je opozoril na vrh v Sibiuu, ki bo šest tednov po brexitu in dva tedna pred evropskimi volitvami. "To je trenutek, ko moramo vsem Evropejcem ponuditi močno perspektivo za prihodnost," je pozval.

Slovenski poslanci opozorili na dvoličnost pri vladavini prava
Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu so večinsko pozdravili pričakovan govor Junckerja o stanju v EU, v katerem je med drugim ponovno spregovoril o vladavini prava in upoštevanju sodb sodišč EU. Slednje stališče so slovenski poslanci pozdravili, a so tudi opozorili na dvoličnost. Po mnenju Lojzeta Peterleta (EPP/NSi) je bil Juncker glede upoštevanja sodišč jasen, čeprav se ni spušča v konkretne primere. Ivo Vajgl (Ald/DeSUS) pa je v okviru omembe Sodišča EU izrazil obžalovanje, da ni omenil tudi arbitraže kot pomembnega pravnega sistema.

Predsednik Evropske komisije je v preteklosti tudi na primeru arbitražne sodbe med Slovenijo in Hrvaško večkrat poudaril pomen vladavine prava. "Takoj me je prešinila asociacija, ali je imel v mislih vsa sodišča, tudi arbitražno, ali samo nekatere," pa je dejal evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni). Nadaljeval je, da če je imel v mislih vsa sodišča, potem ni dileme glede arbitražnega sodišča, ki je lani odločilo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Juncker se tako po besedah Šoltesa zaveda, da je sodba dokončna in da se o njej ne razpravlja.

Tudi Franc Bogovič (EPP/SLS) se strinja, da je spoštovanje pogodb pomembno ter da v primeru arbitražnega spora med Hrvaško in Slovenijo ne govorimo le o enem sporu, ampak rešitvi prvega spora na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je treba rešiti na kulturen način.

Milan Zver (EPP/SDS) je dejal, da sicer ne ve, ali je s tem Juncker mislil tudi Hrvaško. Sicer pa je predsednik komisije večkrat poudaril, da če se ne držimo prava, skupnost, v kateri živimo, neha obstajati, je dodal Zver. Medtem pa je bila Romana Tomc (EPP/SDS) nekoliko kritična, da je komisija to stališče že večkrat ponovila in da razen moralne podpore v primeru arbitražne razsodbe ni naredila nič ter da tudi Juncker s tem pozivom ni naredil nobenega koraka naprej.