"Turčija se z velikimi koraki oddaljuje od Evrope," je opozoril in dodal, da je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan tisti, ki lahko uradno konča pristopna pogajanja z Unijo.

Kot je dejal Juncker, pa sumi, da Erdogan upa, da jih bo prekinila Unija, tako da bi ji lahko pripisal krivdo za neuspeh pogajanj. EU se mora po njegovi oceni izogniti temu, da bi se ujel v past, saj da je "odgovornost v celoti na turški strani".

Turčija je za članstvo v predhodnici EU-ja, Evropski gospodarski skupnosti, zaprosila že leta 1987, kandidatka je postala leta 1999, pristopna pogajanja pa so se začela leta 2005. Od poskusa državnega udara julija lani v Turčiji, na katerega je Erdogan odgovoril z množičnimi aretacijami in odpuščanji, so na mrtvi točki, nekatere članice pa zaradi kršenja človekovih pravic pozivajo h končanju pogajanj.

O brexitu: Najprej izstop, nato o prihodnjih odnosih
Juncker je na konferenci še opozoril Veliko Britanijo, da se mora z EU-jem naprej dogovoriti o pogojih izstopa iz povezave, potem pa bodo lahko začeli pogovore o odnosih po izstopu. "Moramo biti povsem jasni, da ne bomo začeli nobenih pogajanj o prihodnjih odnosih, dokler ne bodo rešena vsa vprašanja izstopa Velike Britanije iz EU-ja," je dejal.

Predsednik komisije je izrazil razočaranje nad pristopom Londona do pogajanj o brexitu, katerih tretji krog se je začel v ponedeljek. Kot je dejal, je podrobno prebral vsa pogajalska izhodišča britanske vlade in ga nobeno ni zadovoljilo, tako da "obstaja velikanska količina vprašanj, ki jih je treba rešiti".

Glavni pogajalec EU-ja za brexit Michel Barnier je v ponedeljek pozval London, naj se začne "resno pogajati", njegov britanski kolega David Davis pa je branil stališča Londona z besedami, da so izhodišča "rezultat trdega dela in podrobnega razmišljanja". Britanska vlada si sicer med drugim želi, da bi se vzporedno pogajali o ločitvenih vprašanjih in prihodnjih odnosih.