.

Ljudska stranka dvomi o legitimnosti izida referenduma, na katerem je ob 85-odstotni volilni udeležbi za uvedbo ustavnih sprememb glasovalo 51,41 odstotka volilnih upravičencev. "Prvič v zgodovini republike spreminjamo naš vladajoči sistem z državljansko politiko," je dejal Erdogan, pri čemer se je nanašal na državne udare, ki so turško politiko zaznamovali več desetletij. Ob tem je pozval vse, naj spoštujejo izid glasovanja.

Vodja opozicijske Ljudske stranke Kemal Kilicdaroglu je po objavi delnih izidov dejal, da je legitimnost referenduma vprašljiva. Še prej je stranka napovedala, da bo zahtevala ponovno štetje do 60 odstotkov glasov, potem ko je turška volilna komisija oznanila, da bo glasovnice, ki niso imele uradniškega pečata oz. niso bile ožigosane, vseeno upoštevala, razen če bo dokazano, da so neveljavne.

Predsednik volilne komisije Sadi Güven je dejal, da je komisija preverila glasovnice in ovojnice, s katerimi so glasovali volivci, in da so te veljavne. Kot je pojasnil, je bila odločitev o veljavnosti tudi neožigosanih glasovalnih lističev sprejeta še pred vnosom v sistem.

Kilicdaroglu je Erdogana obtožil, da si prizadeva za "režim enega človeka", in dodal, da bodo napovedane spremembe ogrozile državo. "Obstaja zgolj ena odločitev za pomiritev situacije v okviru zakona – vrhovna volilna komisija mora razveljaviti volitve," je dejal Bulent Tezcan, namestnik vodje turške opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP).

Volitve je spremljalo 63 opazovalcev
Glasovanje so opazovali predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Skupno je referendum opazovalo 63 tujih opazovalcev iz 26 držav. V preliminarnem poročilu so Ovsejevi opazovalci zapisali, da referendum ni izpolnil standardov Sveta Evrope. Kot so dodali, je bil zakonski okvir neprimeren za demokratičen proces, nasprotni strani pa nista imeli enakih možnosti. "Medtem ko so bili tehnični vidiki procesa dobro izpeljani, pa volivci niso imeli nepristranskih informacij o ključnih poudarkih reforme, poleg tega so bili opazni negativni učinki zaradi omejevanja temeljnih svoboščin," še piše v poročilu.
Erdogan je njihove ugotovitve že zavrnil in jim sporočil: "Vedite, kje vam je mesto!" Ob tem je dejal, da njihovih komentarjev ne sprejema.

Po objavi izidov so več sosesk v Carigradu preplavili prebivalci, ki so protestirali proti izidu, ponekod so začasno ustavili promet. Iz Ankare poročajo o pretepih med pripadniki vladajoče Erdoganove stranke in opozicijske stranke.

V treh največjih turških mestih – Ankari, Carigradu in Izmirju – in na pretežno kurdskem jugovzhodu so volivci glasovali proti ustavnim spremembam.

EU zaskrbljen
Evropski politiki so glede izidov referenduma izrazili zaskrbljenost. Evropska komisija je sporočila, da tesen izid referenduma pomeni, da bi morala Ankara pri vpeljavi ustavnih sprememb v prakso iskati "najširši državni konsenz". Kot je znano, so se v predreferendumski kampanji odnosi med EU-jem in Turčijo močno ohladili.

"Ustavne spremembe in še posebej njihovo uresničevanje v praksi bomo ocenjevali v okviru obveznosti Turčije kot kandidatke za članstvo v EU-ju in kot članice Sveta Evrope," so v skupnem sporočilu zapisali predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn.

Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je Turčijo opozoril, da bo morala po referendumu previdno ravnati in ohraniti vladavino prava. "Izjemnega pomena je zagotoviti neodvisnost pravosodja v skladu z načelom vladavine prava, kot to določa Evropska konvencija o človekovih pravicah," je zapisal.

Velik delež nemških in avstrijskih Turkov glasoval za
Nemška kanclerka Angela Merkel je v skupnem sporočilu z zunanjim ministrom Sigmarjem Gabrielom "po tej težki volilni kampanji" Erdogana pozvala k "spoštljivemu dialogu z vsemi političnimi in družbenimi silami v državi". Nemčija spoštuje pravico Turkov do spremembe ustave, izidi referenduma pa "kažejo, kako globoko razdeljena je turška družba". To pomeni veliko odgovornost za turške voditelje in predsednika Erdogana osebno, sta še zapisala. Tudi velika turška skupnost v Nemčiji je sicer večinsko, s kar 63 odstotki podprla ustavne spremembe.
Po mnenju socialdemokratskega kandidata za nemškega kanclerja Martina Schulza tesen izid referenduma kaže, da "Erdogan ni Turčija", prizadevanja za demokracijo in človekove pravice pa se morajo nadaljevati. Vodja nemških Zelenih Cem Oezdemir je medtem dejal, da Turčija z Erdoganom na oblasti "ne bo mogla dobiti članstva v EU". Z njim se strinja tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz. Med v Avstriji živečimi Turki je ustavne spremembe na referendumu podprlo kar 73,5 odstotka glasujočih.

Kremelj: Referendum je turško notranje vprašanje
Iz urada francoskega predsednika Francoisa Hollanda so sporočili, da "jemljejo na znanje" izid referenduma, kot tudi spore v zvezi z njim. Tudi Pariz vidi v izidu "razkol v turški družbi glede globine predlaganih reform". Posebej pa so posvarili, da bi bil morebiten referendum o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki ga je omenil Erdogan, v nasprotju z evropskimi vrednotami.
Ameriško zunanje ministrstvo je turške voditelje pozvalo k spoštovanju mnenja opozicije in svobode izražanja. "ZDA še naprej podpirajo demokratični razvoj Turčije, za katerega so ključnega pomena zavezanost vladavini prava ter svobodni in pluralni mediji," je dejal predstavnik State Departmenta Mark Toner.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je medtem pozval k spoštovanju volje turškega naroda in dodal, da je referendum turško notranje vprašanje.

Kaj prinašajo spremembe?
V skladu z ustavnimi spremembami, večina izmed njih bo začela veljati z naslednjimi volitvami leta 2019, bo lahko zdajšnji predsednik Tayyip Erdogan na oblasti ostal do leta 2029, med drugim pa bo lahko tudi imenoval kabinet in nedefinirano število podpredsednikov, izbiral in odpoklical bo tudi višje državne uradnike, ne da bi za to potreboval zeleno luč parlamenta.