"Pomislite, kaj se bo zgodilo, če bodo - Bog daj - glasovalne skrinjice napolnjene z glasovi za. Če bo Bog dal, bo ta država jutri zvečer praznovala," je dejal Erdogan na prvem od štirih dogodkov, ki se jih bo udeležil v Carigradu, preden se popoldne začne predvolilni molk.

"16. aprila bomo končali delo, ki smo ga začeli 15. julija," je dejal Erdogan, pri tem je mislil na lanski 15. julij, ko se je v državi zgodil neuspešen poskus državnega udara.

Svoje privržence je pozval h glasovanju, saj da je to častno. Nasprotnike referenduma je znova poskusil očrniti z besedami, da s kampanjo proti podpirajo teroristične skupine, a je hkrati zatrdil, da bo razumel vsakega, ki bo zavrnil spremembe. "To je demokracija," je zagotovil.

V pogovoru za državno televizijo TRT je Erdogan v petek zvečer prav tako napovedal zmago. Po njegovih besedah javnomnenjske ankete nakazujejo zmago tabora za z od 55 do 60-odstotno podporo.

Različni rezultati javnomnenjskih raziskav
Sicer so javnomnenjske raziskave v zadnjem času kazale zelo različne rezultate in napovedovale zmago obema stranema. A Erdoganov režim naj bi izvajal lastne javnomnenjske raziskave, na osnovi katerih turški predsednik verjame v referendumsko zmago.

Voditelj opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemal Kilicdaroglu je medtem v Ankari poudaril, da se mora Turčija odločiti med demokratičnim parlamentarnim sistemom in vladavino enega človeka. Nov sistem je opisal kot "avtobus brez zavor z neznanim ciljem".

Erdoganovi kritiki pravijo, da bodo spremembe spodkopale demokratičen nadzor, najglasnejši nasprotniki pa trepetajo pred diktaturo. Vlada po drugi strani zagotavlja, da bo predsedniški sistem izkoreninil terorizem, preprečil vojaške udare in pospešil gospodarsko rast.

Drastične spremembe zakonika
Morebitna nova ustava naj bi nadomestila temeljni zakonik, oblikovan po vojaškem udaru v Turčiji leta 1980. Po mnenju kritikov gre za del prizadevanj predsednika Erdogana, da si po spodletelem julijskem državnem udaru prisvoji vso oblast. Erdogan in njegova Stranka za pravičnost (AKP) pa trdita, da bo predsedniški sistem Turčijo postavil ob bok državam, kot sta Francija in ZDA, potreben pa naj bi bil za učinkovito vladanje.

Predlagane ustavne spremembe med drugim predvidevajo, da predsednik imenuje in odstavlja ministre, ter prvič v zgodovini sodobne Turčije odpravljajo položaj predsednika vlade, kar je sprožilo strahove, da bo oblast imel v rokah zgolj en človek. Namesto premierja bi Turki dobili vsaj enega podpredsednika, morda tudi več.

Beneška komisija pri Svetu Evrope je izrazila dvom, da bo referendum skladen z evropskimi standardi, in opozorila, da predlagane ustavne spremembe predstavljajo nevaren korak nazaj v turški ustavni demokratični tradiciji.