Erdogan je v Ankari poudaril, da Turčije ne bodo prestrašile grožnje glede zaustavitve procesa približevanja Uniji. "Ne morejo nam več groziti s tem. Ta čas se je iztekel," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal Erdogan, ki se je navezal tako na pristopna pogajanja med Turčijo in Brusljem kot tudi na dogovor z EU-jem o reševanju begunske krize.

Povezavo je znova označil za fašistično. "Ta Evropa je Evropa izpred druge svetovne vojne. Rasistična, fašistična in kruta Evropa," je bil oster turški predsednik, ki je Unijo znova obtožil, da je sovražno nastrojena do Turkov in muslimanov.

"Turške primerjave absurdne in nesprejemljive"
V pogovoru za nemški Bild je Hahn dejal, da turško članstvo v povezavi postaja vedno manj verjetno. Evropski komisar za širitev je dodal, da so nacistične primerjave, ki jih dajejo turški politiki, absurdne in nesprejemljive: "Z grožnjami ni mogoče ustvarjati nobene politike, zaradi njih je nemogoč razumen dialog."

Po njegovem mnenju se Turčija že dalj časa vedno bolj oddaljuje od EU-ja. Erdoganova avtoritativna usmeritev in načrtovane ustavne spremembe v Turčiji so "odmik od Evrope". Hahn ni izključil možnosti, da bi države članice kmalu lahko podprle prekinitev pogajanj s Turčijo.

Napeti odnosi med Ankaro in Berlinom
Odnosi med Brusljem in Turčijo so vse bolj napeti. Ankara se je v zadnjem obdobju zapletla v nekaj sporov z evropskimi državami, predvsem odmevna sta bila z Nemčijo in Nizozemsko, ker turški ministri v številnih evropskih mestih niso smeli sodelovati na predreferendumskih zborovanjih, ki so jih pripravili za turške volivce v tujini.

V nedeljo je Erdogan prvič osebno obtožil nemško kanclerko Angelo Merkel, da nad Turki v Nemčiji ter turškimi ministri in poslanci, ki potujejo v Nemčijo, uporablja nacistične metode. Berlin je v odzivu dejal, da budno spremljajo dogajanje in vztrajajo pri stališču, da so nacistične primerjave, ne glede na to, v kakšni obliki so, nesprejemljive. Ob tem je dodal, da Nemčija ne bo vstopila v spiralo medsebojnih provokacij, katerih namen je zgolj povečati podporo Erdoganu med Turki v tujini.

Brez zborovanj AKP-ja
Odnosi med državama so dodatno zaostreni tudi zaradi aretacije nemško-turškega dopisnika Deniza Yücela. Turki bodo 16. aprila na referendumu odločali o ustavnih spremembah, s katerimi naj bi v državi uvedli predsedniški sistem. O ustavnih spremembah bo lahko odločalo tudi približno 2,9 milijona Turkov, ki živijo v tujini, približno polovica od teh v Nemčiji.

Medtem je turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) sporočila, da v Nemčiji pred aprilskim referendumom ne bodo organizirali nobenega zborovanja več. "Vsi dogodki, ki so bili načrtovani, so bili odpovedani. To je odločitev, ki je bila sprejeta v Ankari," je sporočila tiskovna predstavnica pisarne AKP-ja v Kölnu.