"Nizozemska, tako imenovana prestolnica demokracije, a to mislim v narekovajih, saj so dejansko prestolnica fašizma," je dejal med obiskom v Metzu na severovzhodu Francije Cavusoglu, ki so mu nizozemske oblasti v soboto zavrnile pristanek z letalom, potem ko je nameraval na turškem konzulatu v Rotterdamu nagovoriti zbrane v podporo ustavnim spremembam v Turčiji.

Zelo ostro se je že v soboto zvečer odzval tudi turški predsednik Tayyip Erdogan in dejal, da Nizozemci nimajo pojma o politiki ali mednarodni diplomaciji. "Ti ostanki nacizma, fašisti so." "Mislil sem, da je nacizem mrtev, toda motil sem se. Nacizem je še vedno razširjen po Zahodu. Zahod je pokazal svoj pravi obraz," je dejal na sobotni podelitvi nagrad v Carigradu.

Po prepovedi pristanka letala s Cavusoglujem se je na Nizozemsko po obisku Nemčije odpravila turška ministrica za družino Fatma Betul Sayan Kaya. Z avtomobilom se je odpeljala v Rotterdam, da bi nagovorila zbrane na konzulatu, a so jo pred vhodom prestregle nizozemske oblasti, ji prepovedale vstop na konzulat in v policijskem spremstvu je morala zapustiti državo ter se vrniti v Nemčijo.

"Svet se mora v imenu demokracije takoj odzvati na to fašistično dejanje. Takšno obnašanje zoper ministrico je nesprejemljivo," je dejala razburjena ministrica in dodala, da "to poslopje pripada moji državi in jaz sem ministrica". "Takšni postopki niso veljavni po nobeni mednarodni praksi. Ne nameravam se vrniti v Nemčijo." Ministrica se je pozneje z zasebnim letalom iz Kölna vrnila v Carigrad.

Pred turškim konzulatom v Rotterdamu se je v soboto zvečer zbrala skupina okoli tisoč protestnikov. Po navedbah medijev naj bi protestniki pred konzulatom metali zažigalne steklenice in napadli policijska vozila, na to se je policija odzvala z vodnim topom, po nekaterih poročanjih naj bi prišlo tudi do posameznih spopadov protestnikov s policisti.

Prepoved vstopa ministrice na konzulat in spremstvo do meje z Nemčijo je potrdil tudi nizozemski premier Mark Rutte. Njen prihod v Rotterdam je označil za "neodgovoren", ob tem pa je dejal, da si bo njegova vlada prizadevala za nadaljnje pogovore z Erdoganovo vlado in iskanje primerne rešitve.

Nizozemska vlada, ki ji javnomnenjske raziskave na volitvah prihodnji teden napovedujejo poraz proti desničarju Geertu Wildersu, je obisk ministrice označila za neželen in dodala: "Nizozemska ne more sodelovati v javni politični kampanji turških ministrov na Nizozemskem."

Turčija je zaradi spora napovedala ostre protiukrepe, nekaj pa jih je že izvedla. "Dogajanje je izzvalo naše ostro protestiranje in nizozemskim oblastem smo sporočili, da jim bomo vrnili milo za drago. Ostro se bomo odzvali na to nesprejemljivo vedenje," se je na sobotno dogajanje odzval turški premier Binali Yildirim.

"Bizaren poziv k opravičilu"
Cavusoglu je dejal, da bo Turčija sprejela nadaljnje ukrepe proti Nizozemski, dokler se ta ne bo opravičila. Rutte je odvrnil, da bo storil vse, da bo umiril napetosti, ki so po njegovem mnenju najhujše, s katerimi se spopada Nizozemska v zadnjih letih, a dodal, da se mu zdi predlog o opravičilu "bizaren".

Mednarodne organizacije je Erdogan v nedeljo pozval k uvedbi sankcij proti Nizozemski, za katero je na nedeljskem shodu dejal, da se obnaša kot "banana republika". Kritiko je usmeril tudi v druge članice EU-ja, ker se niso kritično odzvale na obnašanje Nizozemske do turških ministrov.

Po besedah Rutteja so opazke Erdogana nesprejemljive in ne pripomorejo k zmanjšanju napetosti. Turčijo je opozoril, da bo sledil odziv, če bo nadaljevala v tej smeri, ob tem pa zahteval opravičilo za primerjavo Nizozemcev z nacisti.

Turški protestniki so se zbrali tudi pred nizozemskim veleposlaništvom v Ankari in konzulatom v Carigradu, ki ju je turška vlada zaprla, diplomatom pa sporočila, naj se "nekaj časa ne vračajo" v Turčijo.

Nizozemsko zunanje ministrstvo je turške oblasti opozorilo, da so odgovorne za varnost nizozemskih diplomatov v Turčiji. S poslopja nizozemskega konzulata v Carigradu je krajši čas visela turška zastava, proti čemur se je nizozemska vlada takoj pritožila.

Predtem je Erdogan tudi nemške oblasti, ki so prepovedale več turških shodov v Nemčiji, obtožil, da njihove sankcije niso "nič drugačne od tistih v času nacizma". Nemška kanclerka Angela Merkel je dala jasno vedeti, da bo storila vse, da bi preprečila, da bi se turške politične napetosti preselile na nemška tla.

Zaradi naraščajočih napetosti so oblasti prepovedale tudi štiri napovedane shode v Avstriji in enega v Švici, že predtem pa so se za podoben ukrep odločili v nekaterih nemških mestih.

Danski premier Lars Lokke Rasmussen je pozval turškega kolega Binalija Yildirima, naj prestavi za 20. marec napovedan obisk na Danskem zaradi napetosti med Turčijo in Nizozemsko. "V luči sedanjih napadov Turčije na Nizozemsko do tega obiska ne more priti. Zato sem turškemu kolegu predlagal, da prestavi najino srečanje," je sporočil Rasmussen.

V normalnih razmerah bi z veseljem sprejel Yildirima, s katerim je imel odkrit in konstruktiven dialog 10. decembra lani v Ankari, je dodal. Pristavil je še, da z "resno zaskrbljenostjo spremljajo dogodke v Turčiji, kjer so demokratična načela pod velikim pritiskom".

Francija ravnala drugače
V nasprotju z omenjenimi evropskimi državami se za prepoved udeležbe predstavnikov turških oblasti na shodih na svojem ozemlju ni odločila Francija, kjer so oblasti navedle, da ni nobenih razlogov za odpoved zborovanj, saj ni nobenih znakov grožnje javnemu redu in miru.

Francosko zunanje ministrstvo je pozvalo Turčijo in preostale članice Evropske unije k umiritvi medsebojnih napetosti. "Glede na trenutne napetosti med Turčijo in nekaterimi članicami EU-ja poziva Francija k umiritvi. Prav tako pozivamo turške oblasti, da se vzdržijo izgredov in provokacij," je zapisalo francosko zunanje ministrstvo.

"Turki doma in v tujini imajo pravico do razprave"
Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je pozval h konstruktivnemu dialogu glede referendumskih zborovanj za turške državljane v drugih evropskih državah. Poudaril je, da "ne smemo dovoliti, da bi se razmere, ki škodijo diplomaciji in demokraciji, še naprej stopnjevale".

Jagland meni, da bi vsi turški državljani doma in v tujini morali imeti priložnost, da sodelujejo v odprti in vključujoči razpravi o referendumu o predsedniških pristojnostih v Turčiji. Opozoril je, da priprava referendumske kampanje v tujini zahteva tesno sodelovanje turških oblasti s kolegi v tujini ter da mora kampanja potekati v skladu z zakonodajo držav.

Spremembe za večja pooblastila
Turški volilni upravičenci bodo na referendumu 16. aprila odločali o ustavnih spremembah, ki bi uvedle predsedniški sistem. Močno povečana pooblastila bi predsedniku med drugim omogočila imenovanje ministrov, pripravo proračuna, imenovanje večine sodnikov, v zgolj njegovi pristojnosti pa bi bila tudi razglasitev izrednega stanja in razpustitev parlamenta.

Da bi lahko zdajšnji predsednik Erdogan uvedel naštete spremembe, potrebuje tudi glasove turških volilnih upravičencev, ki živijo zunaj domovine. Teh je okoli 5,5 milijona, od tega 1,4 milijona v Nemčiji. Da bi pridobili njihovo podporo, želijo v vladajoči turški stranki organizirati več zborovanj v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem, kjer pa tamkajšnje oblasti tovrstnim shodom nasprotujejo. Večino shodov so tako prepovedali ali pa prestavili.